Od 1. februarja bo v veljavi samo elektronski bolniški list
Slovenija
21. 01. 2020, 06.00
, posodobljeno: 21. 01. 2020, 12.52
Od 1. februarja dalje bo v veljavi le elektronski bolniški list. Po oceni zdravstvene zavarovalnice ZZZS in ministrstva za javno upravo prinaša vrsto prednosti osebnim zdravnikom, zavarovancem in delodajalcem. Na leto naj bi zagotovil 11,5 milijona evrov prihranka. Prve izkušnje iz ambulant osebnih zdravnikov pa kažejo, da postopek ne zagotavlja hitrejšega dela, temveč nasprotno.
Pristojni poudarjajo, da bo že ukinitev izdajanja papirnatih potrdil
o bolniškem staležu ustvarila velik prihranek denarja.
LJUBLJANA
>Elektronski bolniški list od 1. februarja dalje odpravlja administrativne ovire, uvaja prednosti in prihranke osebnim zdravnikom, zavarovancem in delodajalcem, so poudarjali na včerajšnji tiskovni konferenci ministrstva za javno upravo in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob predstavitvi uvedbe elektronskega bolniškega lista.
Novi sistem bo elektronsko povezal osebne zdravnike, zavarovance-občane in delodajalce. Po zagotavljanju odgovornih bo poenostavil postopke in zagotavljal tudi prihranke, saj bodo odpadli papirnati obrazci in dodatne poti k zdravnikom.
1,572.000
potrdil o bolniškem staležu je bilo izdanih leta 2018
11,5 milijona evrov na leto naj bi prihranili z novim sistemom
Zgodba o uspehu
“Naša osnovna storitev je odpravljanje otipljivih administrativnih ovir. Idejni vodja in nosilec tega projekta je ZZZS skupaj z deležniki, ki dokazujemo, da je z zglednim sodelovanjem v dobri ideji mogoče marsikaj. Prepričan sem, da gre za zgodbo o uspehu,” poudarja minister za javno upravo Rudi Medved. Omenja začetne težave in strah pred novostmi, a “cilj je odprava administrativnih bremen. Ministrstvo je tukaj odprlo cesto do portala SPOT, ki vodi do najširšega kroga državljanov - delodajalcev, delojemalcev, ZZZS, finančne uprave, zdravnikov ... Znova dokazujemo, da je mogoče interese javnega sektorja povezati z najširšim krogom v korist državljanov”.
Velik prihranek in še več novosti
Storitev elektronskega bolniškega lista naj bi ustvarila 11,5 milijona evrov prihranka na letni ravni. Ministrstvo načrtuje tudi vzpostavitev elektronske prijave poškodbe pri delu.
Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj storitev e-bolniški list označuje za pomemben razvojni korak v digitalizaciji zdravstva. Leta 2018 je bilo izdanih 1,572.000 potrdil o bolniškem staležu, ki so zahtevala 400 milijon0v evrov stroškov. Približno enako vsoto so za to porabili tudi delodajalci (za prvih 30 dni bolniškega staleža). Po Sušljevih zagotovilih so pri uvedbi in v pilotnem preizkušanju prisluhnili zdravstvenemu osebju ter pri razvoju rešitev upoštevali njihove pripombe in predloge.
E-bolniški list je uveden v skoraj vsaki slovenski ambulanti (99 odstotkov). Iz sistema SPOT lahko delodajalci dobijo elektronske bolniške liste za obračun plač in odsotnosti, ni več osebnega prinašanja dokumenta delodajalcu. Zaradi elektronskega sistema bo odpadlo vsako leto izdajanje 1,5 milijona obrazcev, kar bo prav tako prihranek. Za večje subjekte je na voljo spletni servis, ki omogoča integracijo elektronskega bolniškega lista v programe za obračun plač.
Ni vse zlato ...
Mnogi osebni zdravniki novost pozdravljajo. Veliko pa jih, tudi na Primorskem, opozarja na slabosti in pričakuje izboljšavo.
Večina osebnih zdravnikov opozarja, da je sistem dober, slab pa način izpolnjevanja obrazca, saj je namesto prihranka čas za to izpolnjevanje podaljšal in to na račun obravnave bolnikov v ambulantah. “Gre za golo dodatno administriranje. Ti postopki bi nam lahko bili z malo več posluha in boljšega sistema prihranili naš čas, a nam ga dodatno odžirajo, in to tistega za obravnavo bolnikov. Vsaj tri do štiri minute administriranja terja vsak tak postopek v povprečju - od logiranja do odtipkavanja pinov, šifer ...,” izpostavlja Ljubislava Škibin, direktorica sežanskega zdravstvenega doma.
“Če vse brezhibno deluje, gre za povprečno štiri minute, kadar pa gre za posebne primere in izjeme, se vse zaustavi, saj sistem izjem sploh ne predvideva!” pravi strokovna direktorica koprskega ZD Ljubica Kolander Bizjak in dodaja: “Res si želimo posodabljanja, ampak takšnega, da bodo postopki krajši, ne pa da postajamo vsakič večji administratorji! Seveda se zato podaljšuje ordinacijski čas čez formalno opredeljenega in tako tudi sama ostajam v ambulanti še uro ali dve., ko zapremo vrata, saj moram opraviti še kup administrativnih opravil!”