Vipavska hitra cesta: tudi ko burje ni, težave so

Merilniki na območju treh testnih protivetrnih polj na vipavski hitri cesti od oktobra dalje merijo hitrosti burje, da bi preverili učinkovitost zaščite. A burja se prav letos drži nazaj. Meritve bodo izvajali do konca aprila, nato se bo Dars odločil, kako naprej. Če jih bo treba ponoviti, se utegne gradnja zaščite med Ajdovščino in razcepom Nanos še zamakniti.

VIPAVA > Na območju testnih protivetrnih polj Zemono, Mlake in viadukt Lozice že od 15. oktobra potekajo meritve burje. Zbrani podatki bodo projektantom protivetrne zaščite in Darsu v pomoč pri oceni ustreznosti in učinkovitosti zaščite, s katero bi v naslednjem koraku opremili celotno traso vipavske hitre ceste med razcepom Nanos in vkopom Vipavski Križ. Po napovedih obojih je projekt po tehnični plati dovršen do te mere, da večji popravki ne bodo potrebni.

Če se bodo uresničila predvidevanja projektantov, na čelu s strokovnjakom Marjanom Pipenbaherjem, in investitorja, bi Dars letos izvedel razpis za izbiro izvajalca protivetrne zaščite na celotnem odseku. Po najbolj optimističnem scenariju bi nato, kot je ob začetku meritev oktobra v Novi Gorici napovedala predstavnica Darsa Katja Podgoršek, ob koncu leta, bolj verjetno pa prihodnje leto, ograjo postavili na celotnem odseku. Projekt je sicer ocenjen na 30 milijonov evrov.

Marjan Koler, Dars

“Po zaključenem obdobju pojavov močne burje bomo analizirali vse pridobljene podatke ter se na podlagi analize odločili o nadaljnjih aktivnosti glede meritev burje.”

Upajo, da se ne bo dodatno zavleklo

Obstaja pa še drugi scenarij. Če do konca aprila ne bi uspeli dobiti ustreznih podatkov, bi meritve izvajali še eno zimsko obdobje, spet od letošnjega oktobra do aprila 2021. Izvajalec mora namreč “ujeti” prvih pet pojavov močne burje, in sicer tri ločene pojave močne burje z minimalno hitrostjo vetra nad 120 kilometrov na uro ter dva ločena pojava močne burje z minimalno hitrostjo vetra nad sto kilometrov na uro.

Na območjih testnih protivetrnih polj burjo “lovi” 59 anemometrov, merilne naprave pa beležijo različne podatke, od hitrosti in smeri vetra v določenem časovnem obdobju, do temperature sunka, pojavov vertikalnega vetra in turbulentnosti.

128 kilometrov na uro je bila najvišja izmerjena hitrost sunka burje na testnem polju Zemono

Kot je pojasnila direktorica podjetja Meis dr. Marija Zlata Božnar so dosedanje meritve uspešne, merilna oprema deluje pravilno in skladno z zahtevami Darsa ter po pričakovanjih izvajalcev. “Sistem spremljamo na daljavo prek sistema za oddaljeni dostop. Dodatno ga nadzorujemo še z video nadzorom.”

Kot je dodala, opravljene meritve kažejo, da se maksimalni sunki burje ne pojavijo na vseh treh testnih poljih hkrati. “Zato bo tudi obravnava vseh izmerjenih podatkov izdelana za vsako testno polje posebej. Na ta način bomo lahko iz merjenih podatkov izluščili informacijo, ki bo lastna vsakemu testnemu polju posebej,” je povedala dr. Božnarjeva.

Burja letos še ni zajela sape, a ima še čas

Čeprav je bilo burjastih dni to zimo malo, so že ujeli nekaj sunkov, ki so presegli hitrost 100 kilometrov na uro. “Na testnem polju Zemono je bila najvišja hitrost sunka vetra 128 kilometrov na uro, izmerjena je bila 13. decembra. Na testnem polju Mlake smo 2. decembra sunku vetra izmerili 109 kilometrov na uro, na testnem polju Lozice pa je 12. novembra sunek burje dosegel 110 kilometrov na uro. Vsi našteti sunki so bili izmerjeni na vetromerih, postavljenih na osmih metrih nad tlemi,” je še pojasnila dr. Marija Zlata Božnar.

V Darsu so dodali, da letošnjega obdobja za pojav močne burje še ni konec, in verjamejo, da bodo še priložnosti za pridobitev ustreznih meritev. Kako naprej, bo znano po obdelavi zbranih podatkov. “Po zaključenem obdobju pojavov močne burje bomo analizirali vse pridobljene podatke ter se na podlagi analize odločili o nadaljnjih aktivnosti glede meritev burje,” je v imenu Darsa pojasnil Marjan Koler.

---