Tomos - zgodba z dobrim motorjem

Čeprav je prva asociacija ob besedi Tomos motor, se ob pogledu na razstavljeno gradivo v galeriji Meduza marsikdo ove, da je nekdanje podjetje znalo svoje adute v javnost posredovati tudi z oblikovanjem oglasov, ki so uspešno širili sloves motorjev. Razstava Tomos - na sedlu spominov se osredotoča na grafično oblikovanje, a obenem kliče po temeljitejšemu posvečanju delu naše zgodovine, ki ne želi v pozabo.

KOPER > “Tomos je predvsem zgodba o okolju in ljudeh,” rad poudari Stevo Vujič, pobudnik razstave, sicer predsednik Društva Tomos Koper in vodja manjšega Tomosovega muzeja v Kopru, ki mu je z leti uspelo zbrati raznovrstno in nadvse bogato zbirko. Ta ne obsega zgolj motorjev, temveč tudi na stotine oglaševalskih dokumentov - od plakatov do prospektov, ki pričajo o uspešnosti nekdanjega paradnega konja koprskega in jugoslovanskega gospodarstva.

Večino Tomosove materialne dediščine hrani Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, a kot poudarja kustosinja razstave Tatjana Sirk, so se v zadnjih letih tudi v slovenski Istri zvrstile razstave, kakršni sta bili v Pokrajinskem muzeju Koper in v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran. Dokazale so, da je spomin na uspešno primorsko zgodbo še vedno živ.

V Obalnih galerijah Piran so se odločili, da se pri razstavi Tomos - na krilih spomina osredotočijo na grafično oblikovanje nekdanjih promocijskih gradiv, ki so odbrani iz veliko obsežnejše Vujičeve zbirke. Pri raziskovanju sta jim z dragocenimi podatki pomagala tudi Igor Rosa in Tomo Vran, v sedemdesetih letih zaposlena kot oblikovalca in vodji tamkajšnjega oddelka oblikovanja, in to v časih, ko ni bilo računalnika, temveč so skice, načrte in prototipe izdelovali ročno.

Uspešni tudi na področju oblikovanja

Kakor pravi kustosinja Tatjana Sirk, se z današnjega gledišča zdi, da so nekateri oblikovalski pristopi preživeli preskus časa. In zlasti ob novodobnih trendih obujanja tako imenovane retro estetike ni težko pritrditi, da je razstava vzniknila ob pravem času. A vendarle Sirkova poudarja, da gre le za drobec v mozaiku: “Osredotoča se zgolj na grafično oblikovanje in želi opozoriti na nekatere pomembne dosežke industrijskega oblikovanja ter pokazati fragment promocijskega materiala, kot so plakati, zloženke in druge tiskovine, s katerim so gradili prepoznavnost blagovne znamke in uspešno tržili najrazličnejše Tomosove izdelke, od motociklov, mopedov do izvenkrmnih motorjev za plovila.”

Dodaja, da so se oblikovalci in oglaševalci suvereno in drzno spopadali z izzivi: “Delovali so celovito in timsko, vselej s kompromisom med umetniškim oblikovanjem in tržnim prepričevanjem potencialnih kupcev. Oblika, grafični pristop, barvni odtenki in sporočilnost reklamnega oglasa, vse je bilo usmerjeno predvsem v mlajše generacije in družine, namenjeno novemu, nastajajočemu srednjemu sloju. Z neposrednimi nagovori so nastopali tudi na različnih sejmih doma, po Evropi in svetu. Za svoje dosežke so večkrat prejeli stanovske nagrade, tudi na ljubljanskem Bienalu industrijskega oblikovanja BIO, ki pravkar poteka, že šestindvajsetič.”

Tomos še živi

Ko Tatjana Sirk omeni, da je tokratna razstava le fragment, doda tudi, da si Tomosova dediščina vsekakor zasluži širšo, celostno, zagotovo tudi interdisciplinarno obravnavo in predstavitev. To pa je tudi cilj Steva Vujiča, ki si že vrsto let prizadeva, da bi o Tomosovi globalni zgodbi zaživela tudi stalna zbirka, nenazadnje bi se v njej zrcalil tudi del zgodovine istrskega prostora, ki je med ljudmi še kako živa. Po lanskem uspešnem dokumentarnem filmu Tomos, narejeno v Jugoslaviji, ki ga je pod okriljem regionalnega RTV Centra zasnovala novinarka Nataša Mihelič in režiral Peter Leban, kolektivni spomin neguje še razstava, ki se bo v kratkem preselila na Reko. Od okolice in inštitucij pa je odvisen naslednji korak.

---