Na novi spletni strani je mogoče spremljati, kako se porablja proračunski denar

Ministrstvo za finance je za vse, ki jih zanima, kam gre denar, ki ga prek davkov, trošarin, dohodnine, glob in drugih prispevkov plačujejo državljani, pripravilo posebno spletno stran. Na njej je mogoče spremljati, koliko denarja država namenja za posamezna področja. Podatki se osvežujejo in dopolnjujejo vsak dan.

Državljani lahko zdaj z nekaj kliki na spletni strani proracun.gov.si 
sami preverijo, kaj se dogaja s proračunskimi financami. Foto: Tamino Petelinsek
Državljani lahko zdaj z nekaj kliki na spletni strani proracun.gov.si sami preverijo, kaj se dogaja s proračunskimi financami. Foto: Tamino Petelinsek

LJUBLJANA > Ministrstvo za finance in ministrstvo za javno upravo svoje baze podatkov o prihodkih in odhodkih v državnem proračunu po novem delita z javnostjo. “Namen je, da ljudje vidijo, da za davke, ki jih plačujejo, tudi nekaj dobijo. Namen spletne strani je tudi, da bo javnost spremljala in da bo morda poraba javnih financ še bolj učinkovita, kot je bila doslej,” se nadeja državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.

Začetki mesecev so v minusu

Podatke na spletni strani www.proracun.gov.si osvežujejo vsak dan. “Vsak dan se bo videlo, koliko denarja se je v proračunu že nabralo in za kaj se ga je porabilo,” pojasnjuje državna sekretarka.

10,358

milijarde evrov namerava država porabiti v letu 2020, od tega

1,864

milijarde evrov za izobraževanje in šport,

1,3

milijarde evrov za varnost,

1,215

milijarde evrov za socialno varnost,

940

milijonov evrov za pokojninski sistem

Proračun za leto 2020, ki ga je DZ sprejel novembra lani, predvideva za skupaj 10,773 milijarde evrov prihodkov in 10,358 milijarde evrov odhodkov. Na včerajšnji dan je bil proračun še v primanjkljaju. Predvsem zaradi izplačila plač zaposlenim v javnem sektorju je država letos že porabila 380 milijonov evrov, prihodkov pa do zdaj še ni bilo veliko.

Na ministrstvu poudarjajo, da je treba pri spremljanju podatkov upoštevati dinamiko prihodkov in odhodkov. “Medtem ko proračunski odhodki nastajajo prek celega meseca, glavnina prihodkov pride proti koncu meseca,” pojasnjuje Saša Jazbec.

Saša Jazbec

državna sekretarka na finančnem ministrstvu

“Namen spletne strani je tudi, da bo javnost spremljala in da bo morda poraba javnih financ še bolj učinkovita, kot je bila doslej.”

Različna je tudi dinamika med meseci. V prvem četrtletju se običajno plačujejo obresti in stroški zadolževanja za državna posojila (letos je za to predvidenih 771 milijonov evrov) ter prispevek države v Evropsko unijo (501 milijon evrov). Prvi pozitivni mesec je običajno april, ko država poračuna davek od dohodkov pravnih oseb. Maja proračunsko sliko izboljšajo prva doplačila dohodnine, julija pa jo spet poslabšajo vračila preplačane dohodnine in skoraj milijardni transfer države v pokojninsko blagajno. Sledijo pozitivni meseci do decembra, ko vsi proračunski porabniki plačujejo zadnje račune.

Največji projekt v državi je drugi tir Divača-Koper

Spletna stran, ki jo je včeraj predstavilo finančno ministrstvo, omogoča pregled prihodkov in odhodkov za različne vsebine za zadnjih deset let. Omogoča pa tudi vpogled v projekte, ki se sofinancirajo iz državnega proračuna.

Zaključenih projektov ni več videti, na voljo pa so vsi podatki o projektih, ki so še v teku na državni, regijski ali občinski ravni. Vključeni so tudi projekti, ki so v še zelo začetni fazi; večina naj bi se jih vendarle končala v tem desetletju, nekateri pa šele sredi tridesetih let.

Največji projekt države je drugi železniški tir Divača-Koper. Ocenjen je na 1,2 milijarde evrov, glavnina tega denarja pa bo porabljena v letih 2021, 2022 in 2023. Klik na virtualni zemljevid Slovenije pokaže, da v Obalno-kraški statistični regiji trenutno poteka 119 projektov v skupni vrednosti 14.239 evrov na prebivalca. Sem sodi tudi projekt izgradnje drugega tira.

V Goriški statistični regiji je aktivnih 176 projektov, vrednih 3886 evrov na prebivalca. Najdražji projekt za to okolje je oziroma bo gradnja ceste med Gorenjo vasjo in Cerknim (četrta razvojna os) do leta 2030. Projekt je še v povojih, ocenjen pa je na 136 milijonov evrov. V Primorsko-notranjski statistični regiji je dejavnih 71 projektov, vrednih 3274 evrov na prebivalca. Največ, več kot 31 milijonov evrov, je vreden projekt oskrbe s pitno vodo. Začel se je pred desetimi leti, končal pa se bo konec prihodnjega.


Najbolj brano