Po 75 letih bodo vojaki končno dobili spodoben grob

“Vseh imen in priimkov zagotovo ne bomo izvedeli, nekatere pa. Odslej ne bodo več pogrešani, točno bomo vedeli, kje so padli, in jih spodobno pokopali na vojaškem pokopališču,” je ob koncu izkopavanja ostankov nemških vojakov dejal dr. Uroš Košir. Na pobudo nemške zveze za oskrbo vojnih grobišč so arheologi idrijske družbe Avgusta pod Šembijami izkopali okostja 31 nemških vojakov, ki so padli v zadnjih bitkah 2. svetovne vojne.

Antonija Kastelic je zadovoljna, da bodo padli vojaki končno ležali 
na pokopališču. Foto: Danijel Cek
Antonija Kastelic je zadovoljna, da bodo padli vojaki končno ležali na pokopališču. Foto: Danijel Cek

ŠEMBIJE > “Vedno, ko sva hodila sem in delala na parceli, se jih je moj pokojni mož Frane spominjal. Ubogi fantje, kje ležijo, je pravil. 32 jih mora biti, veste? Toliko da so jih pokopali na našo parcelo,” je pred dnevi v Puolčkovem nogradu, kot domačini še danes rečejo veliki parceli pod glavno cesto pod Šembijami, pripovedovala 80-letna Antonija Kastelic iz Šembij. Arheologom, ki so odkrivali kosti iz grobišča, je prinesla toplo kavo in žganje.

Ker gre za grobišče, so območje označili s policijskim trakom. (foto: Danijel Cek)

V Celje, Ljubljano ali Kranj

Kosti 31 padlih vojakov bodo po koncu raziskav pokopali na enem od treh nemških vojaških pokopališč pri nas; v Celju, Ljubljani ali Kranju, kjer ležijo ostanki več kot 4000 vojakov.

Skupina idrijskega podjetja Avgusta, ki se ukvarja z arheološkimi raziskavami, se je namreč tik pred božičnimi prazniki lotila izkopavanja grobišča pod vasjo Šembije, kjer so v zadnjih dneh druge svetovne vojne pokopali skupino padlih nemških vojakov. Pobudo za izkopavanje je dala nemška zveza za oskrbo vojnih grobišč, ki se je povezala z našo vladno komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč in družbo Avgusta.

Truplo ubitega vojaka je obležalo na trebuhu, na hrbtu so našli še ostanke elastike taktičnih naramnic. (foto: Danijel Cek)

Orožje položilo 16.000 Nemcev

20. aprila 1945 so enote 4. jugoslovanske armade pritisnile na močno utrjeno obrambno linijo na stari jugoslovansko-italijanski meji, ki so jo branili častniki in vojaki 97. nemškega korpusa pod vodstvom generala Ludwiga Küblerja. 27. aprila so partizani premagali nemške enote na Milanji nad Ilirsko Bistrico in Nemce potisnili proti Postojni ter Jelšanam, istega dne osvobodili Knežak in Koritnice ter šele naslednji dan Ilirsko Bistrico. Vendar so se Nemci iz okolice Jelšan 3. in 4. maja prebili čez Harije do Prema in 5. maja spet zasedli Ilirsko Bistrico. Partizani so nato okrog 16.000 vojakov med Bistrico, Zemonom in Vrbovim stisnili tesen obroč, zato je 7. maja ob šestih zjutraj nemški polkovnik Rudolf Reidl v imenu ranjenega generala Küblerja v Zagorju pri Pivki podpisal brezpogojno vdajo. Podpis je pomenil konec druge svetovne vojne na Primorskem.

“Vedeli smo, da je tukaj grobišče, pred dvema letoma so lokacijo s sondiranjem potrdili. Sprva smo sicer nameravali kopati v Šentvidu v Ljubljani, vendar se je tam nekaj zapletlo, zaradi lahkega dostopa pa so se potem odločili za grobišče pod Šembijami,” pojasnjuje vodja izkopavanja dr. Uroš Košir. Pred začetkom del so pridobili dovoljenje lastnice, z bagrom odgrnili dobrega pol metra zemlje, nato pa je sledilo ročno izkopavanje.

Dr. Uroš Košir (foto: Danijel Cek)

123

grobišč iz druge svetovne vojne je evidentiranih na Bistriškem, v njih pa ležijo ostanki več kot

1400

vojakov, ki so padli v zadnjih bojih pri Ilirski Bistrici.

Čevlje je bilo škoda pokopati

V množičnem grobu v precej ilovnati zemlji so našli skupno 31 človeških okostij in nekaj drugih vojaških najdb. “Kosti je treba temeljito očistiti, vse dokumentirati in potem vsak skelet posebej dvigniti. Fizična antropologinja kosti pregleda, določi starost, spol, telesno višino, morebitne poškodbe, ki so povzročile smrt, in še vrsto drugih okoliščin. V tem grobišču je težava, ker so bila trupla nametana eno čez drugo. Zato je delo zamudnejše, kot če bi bili položeni v grob eden zraven drugega,” razlaga Košir in našteva nekaj zanimivosti.

Prva je ta, da so bili vsi pokojni pokopani brez čevljev. “Če bi bili obuti, bi zagotovo ostal kakšen kos usnjenega podplata ali kovinski žebljički na podplatih. Tukaj nismo našli nič. To pomeni, da so jim čevlje pred pokopom pobrali,” pravi Košir.

Izkopali več kot 4000 padlih

Predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman je povedal, da so na ozemlju Slovenije od začetka 90. let do danes izkopali ostanke več kot 4000 padlih ali pobitih iz druge svetovne vojne. Ostanki ležijo v prikritih moriščih ali grobiščih.

Arheologi so grobišče natančno premerili in fotografirali. (foto: Danijel Cek)

Ob nekaj skeletih so našli tudi krogle. Ob enem so ležale v neposredni bližini trupa, eden jo je imel na zadnji strani kolena. Eden je imel zdrobljeno stegnenico. “Vse to očitno kaže, da so umrli v bojih. Zdrobljena stegnenica bi bila lahko posledica eksplozije granate ali ročne bombe. To je bila zagotovo smrtna rana,” je povedal Košir.

Ob nekaj skeletih so našli tudi krogle. (foto: Danijel Cek)

Prosil pomoči in kazal sliko otrok

Ob skeletih niso našli nobenega orožja, le nekaj nabojnic z neizstreljenimi naboji in prestreljen bajonet. Jim je pa delo močno otežila najdba ob enem skeletu. Kot kaže, je imel pokojni v žepu tri cele italijanske ročne bombe, tako imenovane paradajzarice, zaradi česar so morali poklicati policijo in pirotehnike. Ti so bombe uničili in arheologi so lahko nadaljevali z delom. Težave jim je pred novim letom povzročal tudi dež, ki jim je nekajkrat zalil jamo, zato so morali kopati jarke za odvodnjavanje.

Za arheologe je bilo delo zamudno, ker so bila trupla nametana eno čez drugo. (foto: Danijel Cek)

“Dva sta bila zagotovo zelo mlada, stara približno 18 do 20 let. Več podatkov o njihovi starosti bo ugotovila antropologinja. Nekateri so imeli zobne proteze, kar pa v tedanjih časih ne odraža njihove starosti. Okrog nog nekaterih je bila zavezana daljša žica, roke pa so imeli proste,” o najdbah v grobišču pravi Košir.

“Ja, so pravili, da so jih mrtve s konjem vlačili, zato so jih zvezali za noge,” o žici sklepa Antonija Kastelic. Sama se mrtvih vojakov ne spominja, so ji pa o njih pripovedovali ostali Šembijci in tašča. “Vedno je pripovedovala, da je tam na vrhu parcele sedel eden ranjen in prosil pomoči. 'Madam, helfen sie mir', da je jokal. In ji kazal sliko otrok. Tri da je imel. Ona ga ni razumela in je šla domov, potem ko so prišli drugi domačini, pa je bil že mrtev. Vedno je pravila, da ji je bilo žal, da ga ni vzela domov in ga rešila,” se spominja taščinih besed.

Okrog nog nekaterih skeletov je bila zavezana daljša žica. “Ja, so pravili, da so jih mrtve s konjem vlačili, zato so jih zvezali za noge,” sklepa Antonija Kastelic. (foto: Danijel Cek)

Zaradi vročine hiteli s pokopom

Kot je povedala, je bilo po zadnjih bitkah med Ilirsko Bistrico in Šembijami prve dni maja 1945 največ mrtvih na njihovi parceli in na Franceljnovem hribu. Ko so se Nemci in partizani umaknili, so domačini hiteli pobirati mrtve in jih pokopavati. V začetku maja je bilo že precej toplo in trupla bi se lahko hitro začela razkrajati. “To je bila groza, veste,” pripominja Antonija. Kdo je v Puolčkovem nogradu skopal grob zanje, ne ve. Njen mož, ki je bil takrat še mladenič, je vojno preživel v partizanih in ga ob zadnjih bojih ni bilo doma, njen stric pa je padel v Beli Krajini. “Če bi vedela kje, bi šla iskat koščico ali dve in jih prinesla domov,” je dejala.

Identiteto nekaterih vojakov bodo lahko ugotovili s pomočjo ploščic, ki so jih našli ob skeletih. (foto: Danijel Cek)

Ne doma, ampak v spodobnem grobu na vojaškem pokopališču pa bodo skoraj 75 let po smrti končali tudi padli vojaki pod Šembijami. Oziroma njihove kosti. Arheologi so ob skeletih našli tudi nekaj prepoznavnih ploščic, po katerih bodo lahko v Nemčiji ugotovili, kateri vojaki so jih nosili, vseh pa zagotovo ne bodo mogli poimensko identificirati. “Vsi imajo svojce, zagotovo. Zdaj ne bodo več pogrešani, ampak bomo točno vedeli, kje in kdaj so padli,” je sklenil Košir.


Najbolj brano