O prdcih, krompirju, pustu ...

“Če parafraziram Highlanderja - na začetku je lahko samo eden. In to je Knobl,” v igrano-dokumentarnem portretu Za Pavla Knobla ugotavlja Boštjan Gorenc - Pižama. Film so pred božičem že predstavili v Orehku, drevi ob 18. uri pa ga bodo premierno predvajali v Postojni.

 Pavla Knobla v srednjih letih igra Žan Papič, ki se na koncu sprehodi skozi današnji Orehek.
Pavla Knobla v srednjih letih igra Žan Papič, ki se na koncu sprehodi skozi današnji Orehek.  

OREHEK, POSTOJNA > Še danes marsikdo ponavlja, da so Vodnikove Pesme za pokušino (1806) naša prva samostojna pesniška zbirka posvetnih pesmi, a že pet let prej je Pavel Knobl v Kranju pri tiskarju Ignacu Kremžarju izdal Štiri pare kratkočasnih novih pesmi.

Leta 1765 v Orehku pri Postojni rojeni Knobl ni bil narodotvoren pesnik. Šaljivcu, ki je pesnil o prdcih, krompirju, pustu, skakanju čez plot in podobnem, so bila zaprta vrata v literarni kanon in čitanke. V javnost se je vrnil šele leta 1990, ko sta dr. Marjan Dolgan in dr. Miran Hladnik njegovo pesem Od prdca uvrstila v odmevno antologijo slovenske pornografske poezije Fuk je Kranjcem v kratek čas.

Projekcije v Postojni, Ilirski Bistrici in Pivki

Slabo uro dolg film Za Pavla Knobla skovano bodo drevi premierno predvajali v Kulturnem domu Postojna, v organizaciji KD Cajt bosta nastopila Boštjan Gorenc - Pižama in Boris Kobal. Prihodnjo soboto, 18. januarja, bodo program ob projekciji v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici soustvarili Pižama ter člani Športnega kulturnega društva Orehek in Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka. Prireditev organizira KD Ženski pevski zbor Prem. Film bo v petek, 24. januarja, na ogled še v pivškem Krpanovem domu, kjer bo Društvo Lipa Pivka gostilo Draga Misleja - Mefa in Borisa Kobala. Vse tri prireditve se bodo pričele ob 18. uri, vstop bo brezplačen.

“Knobl je predhodnik lahkotnejšega ustvarjanja, ki pa ima vseeno določeno težo,” v filmu Za Pavla Knobla skovano pravi Boštjan Gorenc - Pižama, tudi avtor predgovora k ponatisu Knoblove zbirke, leta 2015 izdanem pri KS Orehek.

Od Orehka do Tomaja

Oče vsaj petih otrok je bil po poklicu učitelj, cerkovnik in orglar, izkazal se je tudi kot skladatelj. Živel in delal je v Postojni, Kranju, Ložu, Višnji Gori, Ribnici in Tomaju, kjer je leta 1830 umrl, pripoveduje glas igralke Marijane Brecelj v filmu scenaristke in režiserke Dragane Čolić iz Orehka.

“Največja Knoblova zasluga je odločitev za pesnjenje v slovenščini. Njegovi sodobniki so se praviloma odločali za nemščino, to je bil jezik izobraževanja, v katerem jim je bolj gladko tekla beseda o literarnih, intelektualnih temah, medtem ko so se v slovenščini pogovarjali doma, v hlevu, z živino,” pojasnjuje dr. Miran Hladnik, njegov slovenistični kolega ddr. Igor Grdina pa med drugim poudari, da si pri Knoblu lahko izposodimo Cankarjevo formulo o areni življenja: “Knoblove pesmi so komentarji, priporočila in tudi svarila v različnih življenjskih situacijah. Pri temah ni bil izbirčen.”

Knoblovo delo gledalcu približajo še dr. Tanja Žigon, dr. Vojko Gorjanc in Andrej Smerdu. Na predbožični prireditvi v Orehku sta projekcijo z nastopom popestrila tako Ženski pevski zbor Prem pod vodstvom Mete Kirn kakor tudi kantavtor Drago Mislej - Mef, ki je uglasbil Knoblovo duhovito družbenokritično Novo kramo ter jo odbrenkal in zapel tudi v filmu. Tam pesmi interpretirajo še Boris Kobal (Od podzemelskih jabuk), Sašo Hribar (Od prdca), Janez Škof (Ta zbožani bogatec), Ljubljanski oktet (Ternek), Adi Smolar (Za pustni dan) in Komorni zbor Arima (Zahvala za letno), Knoblova podoba ni ohranjena, na podlagi skopih opisov ga je naslikal Darko Slavec, v filmu pa ga v različnih življenjskih obdobjih, od otroštva do jeseni življenja, upodobijo Tobija Hreščak, Žan Papič in Janez Kanoni.

Najzloglasnejšega v Knoblovi zgodbi igra Andrej Rozman - Roza. “Bukve iz Krajna polne drekajna,” je Valentin Vodnik jezno zapisal v svoj izvod Knoblove pesniške zbirke - in s tem očitno zatrl pesniškega rivala, ki potem ni izdal ničesar več.  


Najbolj brano