Skriti vrt s prispodobami nevidnega

Ta teden se izteka razstava likovnih del Katje Bednařik Sudec, ki je navdušila tudi filozofa in esteta Evgena Bavčarja.

 V osrčju razstave je velik objekt  Skriti vrt, v katerega je mogoče tudi vstopiti, v njem poslušati glasbo, meditirati, ga s šivanko in nitjo tudi soustvarjati ...  Foto: Andraž Gombač
V osrčju razstave je velik objekt Skriti vrt, v katerega je mogoče tudi vstopiti, v njem poslušati glasbo, meditirati, ga s šivanko in nitjo tudi soustvarjati ...  Foto: Andraž Gombač

KOPER > Katja Bednařik Sudec, ki bo čez slab mesec dopolnila 41 let, se je rodila v Rakičanu pri Murski Soboti. Po študiju likovne pedagogike v Mariboru in slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je izobraževanje nadaljevala v Münchnu, v Ljubljani je končala magistrski študij, podiplomsko se je izpopolnjevala v Leipzigu in še v Berlinu. Samostojna kulturna delavka kot slikarka in pedagoginja živi in dela v Ljubljani.

Od slikanja do šivanja

Na razstavi Skrivnost življenja, ki se bo v Loži iztekla v petek, umetnica predstavlja izbor slik iz zadnjih štirih let in objekt Skriti vrt iz leta 2006. “V njenem celotnem ustvarjalnem opusu je opazna preprosta, vendar nikoli dorečena tematika v upodabljanju: navdihuje jo motivika, povezana z naravo, z medčloveškimi odnosi, še posebej v ožji in širši družini, s spoštljivimi odnosi do sočloveka in do prirode,” v spremni zloženki piše kustosinja Nives Marvin iz Obalnih galerij Piran. “Še posebej je prisotno njeno poglobljeno razmišljanje o vlogi sodobne ženske, njene in tudi lastne ženstvenosti, njene entitete in identitete, starih tradicionalnih vzorcev in vrednot glede njene vloge v družbi. Opazna je še namera vračanja k bistvu lastne identitete, torej k ponovnemu doživljanju čutnosti in ženstvenosti, tudi poslanstva materinstva.”

Kustosinja ugotavlja, da Katja Bednařik Sudec inovativno uporablja različne materiale in postopke, od upodabljanja s klasičnimi akrilnimi barvami na platno do tkanja, vezenja, šivanja, vrezovanja, fotografiranja ... “Vedno je prisotna še risba kot najbolj neposredni intimni zapis, ki je običajno umeščena na barvito in s prepoznavnim cvetjem napolnjeno platno. Realizirana je v klasičnih tehnikah, našita ali izvezena,” pojasnjuje Nives Marvin in med drugim dodaja, da v umetninah pogosto uzremo idrijske čipke, ki jih profesionalne klekljarice ustvarjajo po umetničinih risbah.

Nosečnica, otrok, rože

Razstavo je obiskal tudi trojni doktor Evgen Bavčar, ki sicer stanuje v Parizu, te dni pa je spet na svojem prvem domu, v rodnem Lokavcu pri Ajdovščini.

Slepota mu ne preprečuje ne obiskovanja razstav ne fotografiranja, pri čemer mu seveda pomagajo drugi. “Nimam se za fotografa, sem umetnik konceptualist, gledam z duhovnimi očmi,” nam je povedal. Po obisku Lože je napisal esej Srečanje, v katerem opisuje svoje doživljanje razstave. Presenetilo ga je, kako neposredno in prepričljivo je umetnica zastavila vprašanje poroda kot metafore za ustvarjanje novih form - te so “deloma tudi taktilne in vzpodbujajo pogled od blizu”, piše in se pomudi pri spreminjanju likovne dvodimenzionalnosti v tridimenzionalnost z motivom rojevanja: “Noseča mati, metaforično umetnica, prevzeta z inkubacijo, se pravi s prvim zasnutkom umetniškega dela, je v položaju slepega, ki kot tak izključuje distanco pogleda, kot bi rekel Kant.”

Nosečnica je podobna “umetniku, ki mora s svojim estetskim materinstvom zastaviti vso svojo likovno domišljijo v postopku rojevanja nove forme”. Bavčar še posebej poudarja motiv cvetlic, ki “so 'brez zakaja', se pravi nedoločljive”, instalacijo pa razume kot prispodobo nevidnega, ki “je ravno tako pomembno kot nevidna prikrita resničnost za stvarmi, kamor bi rad posegel naš radovedni pogled in naša estetska zaznava”.


Najbolj brano