Kaj bo prineslo leto 2020 na področju skrbi za starostnike?

Prihodnje leto naj bi se zmogljivosti domov za starostnike povečale za nekaj sto postelj. Denar za približno sto postelj bi zagotovila neposredno država, preostale postelje pa bi starostnikom ponudili koncesionarji. Na takojšnji sprejem v katerega od domov sicer po zadnjih podatkih čaka 11785 starostnikov.

Država bo z javnim denarjem pomagala zagotoviti dodatnih sto 
postelj, za ostalo so zadolženi koncesionarji.  Foto: STA
Država bo z javnim denarjem pomagala zagotoviti dodatnih sto postelj, za ostalo so zadolženi koncesionarji.  Foto: STA

LJUBLJANA > Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so oziroma bodo kot sofinancerji v letih 2019 in 2020 sodelovali pri zagotovitvi dodatnih sto postelj za osebe z demenco v Ljubljani, Postojni in Kopru.

Preostalih predvidoma 700 novih postelj bodo zagotovili koncesionarji. Na ministrstvu bodo objavili tudi nov razpis za podelitev koncesij, ki so bile podeljene v zadnjih desetih letih, vendar jih nato investitorji niso realizirali. Iz tega naslova naj bi podelili koncesije še za dodatnih 500 postelj. Iščejo tudi rešitve za nedograjena domova v Osilnici in Vrtojbi. “Verjetno bo treba kakšno zadevo rešiti tudi s koncesijo in v sodelovanju z Družbo za upravljanje terjatev bank (Dutb),” je povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Urban Krajcar.

11.785

prošenj za takojšnji sprejem v dom trenutno obravnavajo slovenski domovi za starostnike

Na prosto posteljo v domu za starejše čaka že skoraj 12.000 prosilcev. Težava Slovenije ni v tem, da ima premalo domskih zmogljivosti, ampak v tem, da nima dovolj alternativnih oblik socialnega varstva, s pomočjo katerih bi lahko starostniki podaljšali svoje bivanje v domačem okolju, pravijo na ministrstvu za delo.

Krajcar za začetek leta 2020 napoveduje objavo razpisa za dnevne centre in začasne namestitve za starostnike. Na razpisu bo na voljo približno 20 milijonov evrov. “Gre seveda za sredstva kohezijske politike, kjer upamo, da bodo tudi domovi dobili nove kapacitete za tovrstne storitve,” pravi Krajcar.

Večja državna naložba za ljudi s težavami v duševnem zdravju bo potekala v Domu na Krasu. Šlo bo za širitev mreže bivalnih enot za dodatnih 70 stanovalcev; predviden je nakup dodatnih 16 bivalnih enot, kjer bi živelo po štiri do šest oseb. Naložba bo vredna dobrih deset milijonov evrov.

Te naložbe je ministrstvo opisalo tudi v odzivnem poročilu Računskemu sodišču. To je septembra ocenilo, da so bili vlada ter ministrstvi za delo in zdravje neuspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo. Računsko sodišče je med drugim izpostavilo, da je država porabila več kot 74 milijonov evrov za različne študije, klub temu pa še ni uspela uveljaviti sistema dolgotrajne oskrbe. Osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi naj bi ugledal luč sveta v začetku prihodnjega leta. “Nadejamo se, da bodo šle rešitve, ki so pripravljene, v začetku leta v javno razpravo,” pravi Krajcar. Na pomislek, da je vse, kar lahko ministrstvo obljubi za leto 2020 nekaj sto postelj, na katere čaka več tisoč ljudi, pa državni sekretar odgovarja: “Zamujeno priložnost v zadnjem desetletju težko rešimo v enem letu. Trenutno so to realne številke.”

Ugotovitev revizorjev, da je šlo več kot 74 milijonov evrov za preučevanje projektov o dolgotrajni oskrbi, pa je po mnenju ministrstva zavajajoča. V pristojnosti ministrstva za delo je 51,6 milijona evrov, ostali znesek pa je v pristojnosti ministrstva za zdravje. Ministrstvo za delo svojega dela denarja ne porablja le za preučitev, ali so predvidene rešitve dolgotrajne oskrbe ustrezne, ampak zlasti za konkretne storitve za uporabnike in investicije v infrastrukturo, so pojasnili v odzivnem poročilu.


Najbolj brano