V gastronomski ponudbi so lahko vsi zmagovalci
Statistično je bilo iztekajoče se turistično leto uspešno. Spet se je povečal obisk, več je bilo prenočitev, tujih turistov je prišlo dvakrat več kot pred desetimi leti. Slovenija je uspešna tudi pri promociji trajnostnega in zelenega turizma, kar je sicer globalna zaveza v panogi, ki je tretji največji svetovni izvozni sektor, za energenti in kemijo. Če je bilo za slovensko prepoznavnost v svetu kar nekaj postorjenega, pa je načrtovana lastniška konsolidacija največjih hotelskih družb zastala, prav tako ni videti napovedanega gradbenega sunka za tisoče novih hotelskih sob.
Koncept trajnostnega in zelenega je pomembno povezan z gastronomsko ponudbo, ki bo prihodnji dve leti osrednja promocijska tema slovenskega turizma. Za več gastronomskih turistov, ki bodo porabili več denarja, je potrebno okrepiti prepoznavnost Slovenije in njene gastronomske ponudbe, kar naj bi blagodejno vplivalo tudi na več domače pridelave in večji delež okolju prijaznejšega kmetovanja.
Razvrstitve lokalov v posameznikih gastronomskih vodnikih ne gre jemati kot absoluten vrstni red, saj uvrstitev vanje vendarle ni kuharsko tekmovanje.
Turisti, ki so bili letos poleti pri nas, so za hrano in pijačo v povprečju odšteli 28 evrov, če so bivali v hotelih in slabih 20 evrov, če so se nastanili v kampih. V Slovenski turistični organizaciji so pripravili načrt za dvig teh številk, med drugim so se naslonili tudi na dva mednarodno uveljavljena gastronomska vodnika, Gault&Millau, ki je jeseni izšel drugič in Michelin, ki bo rezultate precej drage inšpekcije predstavil marca.
Vodniki ponujajo namige za odločitev, kam na obed, na drugi strani pa so tudi pomemben dejavnik za ohranjanje oziroma dvig kakovosti. Za goste, ki so željni korenitejših gastronomskih doživetij, predvsem pa si ne želijo ponesrečenih obiskov gostiln, so dobrodošel priročnik pri načrtovanju, najsi gre za vrhunsko popotovanje med okusi v izpostavljeni restavraciji ali za hitro in okusno kosilo. Razvrščanje v vodnikih je nadvse pomemben podatek. V omenjenih je celoten vtis ovrednoten z zvezdicami (Michelin) oziroma s kuharskimi kapami (Gault&Millau), seveda pa velja upoštevati tudi kratke opise in opredelitev značaja obrata. In, nenazadnje, zelo pomemben podatek je še cena.
Razvrstitve lokalov v posameznikih vodnikih pa ne gre jemati kot absoluten vrstni red, saj uvrstitev vanje vendarle ni kuharsko tekmovanje. Pričakovanja in okusi se razlikujejo, vodniki so usmerjevalec med njimi in ne obliž ali poper za neusklajeno samopodobo kakšnega preveč nečimrnega kuharskega mojstra. Predvsem pa je na gastronomsko ponudbo treba gledati 360-stopinjsko in v vsem njenem bogastvu. Bolj bo pestra in kakovostna, več bo tudi zadovoljnih gostov. Če bodo to vzdušje povzeli mednarodni vodniki, toliko bolje za slovenske gostince in tukajšnji turizem, v katerem so ustrezno povezani kolegi lahko ekipa samih zmagovalcev. Skratka, opredeljevanja v vodnikih in razne lestvice naj gostiln, naj vin, naj oljčnih olj in še kakšno je treba vzeti kot pač eno od predstavitev po takšnih ali drugačnih - tudi subjektivnih - kriterijih, ne pa kot tek na 100 metrov. V njem je zmagovalec zgolj eden, določi ga štoparica, v slovenski gastronomiji pa so že precej hitro lahko to vsi, katerih delo sloni na izčiščeni filozofiji, kakovostnih sestavinah, partnerskem odnosu v dobaviteljski verigi in v kolektivu ter na kakovostnem delu. In še to: kakšno pomanjkljivost, na primer pri javni infrastrukturi, na kar ponudniki nimajo vpliva ali pa kak profesionalni zdrs, bo v veliki meri pokrilo odkritosrčno gostoljubje, ki bo gostom dalo vedeti, da so dobrodošli in zaželeni. Za to sta potrebni tako srčnost kot poklicna kompetentnost. Oboje je tudi temelj nujno potrebne samozavesti, pa naj gre za podeželsko gostilno ali za k novim okusom usmerjeni gastro laboratorij.
Kakor koli bomo krožili po gastronomski krajini, vselej se bo izkazalo, da bo uspeh pogojevalo široko zasnovano partnerstvo, ki ima temelj v povsem osnovnih družbenih zadevah, kot so vzgoja, tovarištvo in spoštovanje - tako sebe kot drugih, zlasti pa seveda gostov kot najpomembnejših poslovnih partnerjev.