Uspešnejši kot bo zeleni dogovor, manj bo kriz

Slovenija je prva država članica, ki jo je obiskal v komisarski vlogi. To je sporočilo, da ne pozablja, od kod prihaja, je ob robu obiska v Ljubljani izpostavil Janez Lenarčič. V ospredju pogovorov, ki jih je imel s predsedniki vlade, parlamenta in države, je bil zeleni dogovor. Z njim naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina.

Janez Lenarčič (desno) se je včeraj udeležil tudi okrogle mize o EU 
in kriznem upravljanju.  Foto: Bor Slana
Janez Lenarčič (desno) se je včeraj udeležil tudi okrogle mize o EU in kriznem upravljanju.  Foto: Bor Slana

LJUBLJANA > Evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janez Lenarčič si na svojem delovnem področju želi predvsem uspeha zelenega dogovora: “Bolj bo svet uspešen pri omejevanju negativnih posledic podnebnih sprememb, manj bo dela zame, manj bo dela za komisarja, odgovornega za upravljanje s krizami.”

Doseganje cilja bo za Sloveniji težje, kot bi lahko bilo

Nova Evropska komisija je prejšnji teden v Evropskem parlamentu predstavila evropski zeleni dogovor, s katerim naj bi Evropa do leta 2050 postala prva ogljično nevtralna celina. Vrh EU, ki je sledil predstavitvi zelenega dogovora, je pokazal, da so mnenja, kako priti do tega cilja, različna.

Janez Lenarčič, evropski komisar

“EU sama je odgovorna za manj kot deset odstotkov toplogrednih plinov, tako da če ne bodo sledili tudi drugi, ne bomo prišli daleč.”

Zaradi skrbi, da bo doseganje cilja slabo vplivalo na gospodarstvo v državah, ki so zelo odvisne od fosilnih goriv, so se voditelji držav članic dogovorili za oblikovanje sklada za podporo ranljivim regijam in sektorjem. Ta mehanizem za pravičen prehod naj bi spodbudil za okoli sto milijonov evrov zelenih naložb. Države imajo različne poglede na jedrsko energijo. Slovenija je med tistimi, ki menijo, da je jedrska energija poleg obnovljivih virov edina vzdržna rešitev.

Lenarčič pričakuje, da bodo v prihodnjih petih letih največji izzivi Slovenije povezani prav z zelenim dogovorom. “Mislim, da smo v preteklosti sprejemali nekaj odločitev, zaradi katerih bo doseganje ciljev za Slovenijo težje, kot bi bilo sicer, ampak je še vedno možno.” Drugi izzivi so še izvedba strukturnih reform, h katerim Slovenijo spodbuja tudi Evropska komisija. Reforme na področju pokojninskega sistema, zdravstva, dolgotrajne oskrbe in vzdržna fiskalna politik so stvari, ki so za Slovenijo dobre in so v njenem interesu, je prepričan Lenarčič.

Zagovarjal bo vladavino prava

Med svojim prvim službenim obiskom v kateri od držav članic so ga ločeno sprejeli na obisk predsednik vlade Marjan Šarec, predsednik DZ Dejan Židan in predsednik države Borut Pahor. Pogovarjali so se predvsem o nalogah nove Evropske komisije in zelenem dogovoru. V nastopu pred novinarji pa je moral Lenarčič odgovarjati tudi, kako bo v vlogi evropskega komisarja branil interese Slovenije denimo pri vprašanju arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško.

Nova Evropska komisija se s tem vprašanjem še ni ukvarjala in to tudi ne bi bilo primerno, dokler je zadeva še pred Sodiščem EU, meni komisar. Če pa bi kdaj v prihodnosti ta tema spet prišla pred Evropsko komisijo, “bom seveda zagovarjal načelo spoštovanja vladavine prava vključno s spoštovanjem sodnih razsodb” je napovedal.


Komentar novinarja

Silva Križman

Obljube in (ne)odgovornost

Včerajšnji prvi obisk evropskega komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janeza Lenarčiča v domovini je sledil le dan po koncu podnebne konference v Madridu. Na prvi pogled zadevi nista povezani, v resnici pa zelo. Podnebna konferenca je bila za marsikoga veliko razočaranje. Ker je kljub dvodnevnemu podaljšku ostala pri kompromisni izjavi glede nujnosti dodatnega ukrepanja za doseganje ciljev o dvigu temperature. Odločanje o knjigi pravil za izvajanje pariškega sporazuma pa so prestavili ...

Preberi več

Najbolj brano