Obljube in (ne)odgovornost

Včerajšnji prvi obisk evropskega komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janeza Lenarčiča v domovini je sledil le dan po koncu podnebne konference v Madridu. Na prvi pogled zadevi nista povezani, v resnici pa zelo. Podnebna konferenca je bila za marsikoga veliko razočaranje. Ker je kljub dvodnevnemu podaljšku ostala pri kompromisni izjavi glede nujnosti dodatnega ukrepanja za doseganje ciljev o dvigu temperature. Odločanje o knjigi pravil za izvajanje pariškega sporazuma pa so prestavili na prihodnje leto in “povozili” na milijone mladih, ki v boju proti podnebnim spremembam želijo pospešek. Pa ne le Greta Thunberg, da ne bo pomote.

Že v tem kontekstu novega komisarja Lenarčiča ne čaka lahka naloga. Ne nazadnje je komisarsko kariero začel v Albaniji, ki jo je razdejal rušilni potres s človeškimi žrtvami. Ob podnebnih spremembah, ki so iz leta v leto opaznejše, pa se lahko v kateremkoli trenutku kjerkoli na svetu zgodi naravna nesreča, ki za seboj potegne humanitarno krizo in nujno zagotavljanje pomoči. Pa tudi migracije, ki jih ne spodbujajo le vojne in krizna žarišča, temveč tudi revščina in občutek brezizhodnosti. Hitra in učinkovita humanitarna pomoč je odločilnega pomena, je prepričan Lenarčič, saj lahko zadeve hitro postanejo neobvladljive.

Boj proti podnebnim spremembam oziroma njihovim posledicam se “dogaja” bolj kot ne na papirju in v obljubah, ki se ne uresničujejo.

Vrnimo se k podnebnim spremembam. Prav včeraj je premier Marjan Šarec povedal, da Slovenija do leta 2050 ne bo postala ogljično nevtralna družba, če se ne bomo odločili za gradnjo drugega bloka nuklearne elektrarne in zaprli termoelektrarn. Toda, bodimo realni, le nekaj sto kilometrov zračne črte od Slovenije, v Bosni in Hercegovini, se odločajo za gradnjo novih termoelektrarn. Emisij ne ustavi nobena meja in nobena država ni otok, ki bi ob sedanjih razmerah smela početi, kar se ji zdi. Ali pač?

Globalni izpusti toplogrednih plinov naraščajo za dva odstotka letno. Boj proti podnebnim spremembam oziroma njihovim posledicam se “dogaja” bolj kot ne na papirju in v obljubah, ki se ne uresničujejo. O posledicah je veliko govora, bati pa se je trenutka, ko se bodo začele uresničevati v vseh svojih razsežnostih. Verjetno ne še v času mandata komisarja Lenarčiča, kar pa ne zmanjšuje odgovornosti posameznikov in držav.


Preberite še


Najbolj brano