Igrače v službi razvoja otroka

Nakup igrače bodisi za lastnega otroka bodisi kot darilo za otroke znancev, ni vselej lahka naloga. Kaj iz obilne ponudbe na policah trgovin izbrati, da bo otrok vesel darila, da se bo z igračo rad igral in se bo z njeno pomočjo tudi česa naučil?

Za nasvet smo prosili dr. Tino Kavčič, izredno profesorico za razvojno psihologijo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pomen igrač in njihov vpliv na razvoj otroka je eno glavnih področij njenega raziskovanja.

Dojenčki: varnost, barve, teksture, zvoki

Otroci do prvega leta starosti svet raziskujejo predvsem s čutili in prek gibanja. Predmete prijemajo, otipavajo, dajejo v usta, tresejo, mečejo, pritiskajo. “Zato je pri izboru igrač treba najprej pomisliti na njihovo varnost,” opozarja Tina Kavčič. “Sprva dojenčki igrače predvsem opazujejo, zato naj bodo igrače zaznavno zanimive, torej kontrastnih barv, z različnimi oblikami in vzorci. Ko dojenčki začnejo igrače prijemati in premikati, so primerne igrače, ki so različnih oblik, teksture, barv ter omogočajo proizvajanje različnih zvokov, vstavljanje, razstavljanje in spajanje,” svetuje.

Malčki: veseli bodo pripomočkov za igro pretvarjanja

Tudi po prvem letu starosti otroci v igri še vedno veliko časa raziskujejo igrače, pri čemer so vse bolj spretni. “Radi se igrajo z igračami, ki imajo več premikajočih se delov, povzročajo različne zvočne ali svetlobne učinke in omogočajo ugotavljanje vzročno-posledičnih odnosov. Torej, če pritisneš na en gumb, se nekaj premakne,” ponazori Kavčičeva. V tem obdobju se začne pojavljati simbolna igra oziroma igra pretvarjanja. “Malčki si sprva precej težko predstavljajo nekaj, česar ni dejansko pred njimi, denimo pijače v praznem kozarcu. Zato potrebujejo oporo v tako imenovanih realističnih igračah, ki so zelo podobne predmetom iz vsakdanjega življenja.” Tako bosta denimo komplet za čajanko ali kovček z zdravniškimi pripomočki dobra opora za vse bolj spretno preigravanje scen iz družinskega vsakdana.

Primerne so tudi igrače za konstrukcijsko igro, kot so kocke, mivka ali plastelin, ter knjige. “Z napredujočim govornim razvojem malčki vse bolje razumejo govor in se tudi sami vse bolje izražajo. Za to starostno obdobje naj bodo knjige krajše, preprostejše slikanice, s tematiko blizu otrokovim izkušnjam in interesom,” svetuje razvojna psihologinja.

Manj izdelane igrače omogočajo bolj raznoliko igro

“Obdobje od treh do šestih let imenujemo zlata doba simbolne igre, saj si otroci zlahka predstavljajo stvari, ki niso dejansko pred njimi ali pa jih pravzaprav še nikoli sploh niso videli, na primer pošasti, vile ...” pojasnjuje Tina Kavčič. “Skorajda katero koli dejavnost lahko spremenijo v igro pretvarjanja, še posebej radi imajo igro vlog. Ko tečejo, so superjunaki, ko pomagajo staršem v kuhinji, so kuharski mojstri, ko se kopajo, so kapitani piratskih ladij ... Takšna igra spodbuja razvoj simbolnega mišljenja in govora, razumevanje socialnih vlog v družbi, odnosov med člani družine, vrstniške skupine ali širše družbe ter vzročno-posledičnih odnosov, razvoj spretnosti pogajanja in reševanja konfliktov ...”

Ker za tovrstno igro predšolski otroci ne potrebujejo več visoko realističnih igrač, strokovnjakinja svetuje manj izdelane igrače, ki omogočajo bolj raznoliko igro. “Denimo z manj izdelanim vozilom se otrok lahko igra, da je to gasilski avto, vozilo, s katerim pelje poljedelske izdelke na tržnico, reševalno vozilo, taksi ali kaj drugega,” ponazori.

Predšolski otroci so tudi vse bolj drobno- in grobo-gibalno spretni. Za nadaljnji razvoj teh spretnosti jim lahko služijo konstrukcijske igrače, ki so zdaj lahko že manjše in vse zahtevnejše. Ustrezno darilo je tudi material za oblikovanje različnih izdelkov - denimo koralde, žebljički za vstavljanje ali pa preprosto papir in škarje, volna ... Za grobo-gibalno igro pa Kavčičeva svetuje žoge, kolebnice, gumitvist in podobno. “Predšolski otroci že zmorejo sodelovati v preprostejših namiznih igrah, ki spodbujajo razvoj razumevanja in sledenja vnaprej postavljenim pravilom, sprejemanja poraza, zadrževanja impulzov, sodelovanja in tekmovanja. Primerno darilo so tudi knjige, ki naj še vedno vključujejo veliko slik, zgodbe pa so zdaj lahko že daljše in kompleksnejše,” svetuje.

Šolski otroci in mladostniki: video igre imajo lahko tudi pozitivne učinke

Tudi pri tem starostnem obdobju velja, da z nakupom knjige ne boste prav nič zgrešili. Iger pretvarjanja se v tem obdobju sicer otroci lotevajo redkeje, vendar so lahko zelo kompleksne. Otroci v tej starosti postajajo vse spretnejši v različnih gibalnih igrah, zato je športni pripomoček povsem ustrezno darilo - seveda, če otrok zanj izraža interes.

“Prevladujoča igra v šolskem obdobju in tudi kasneje pa je igra s pravili,” poudarja Kavčičeva. “S spoznavnim in socialnim razvojem se zmorejo otroci igrati vse bolj kompleksne igre s pravili, s pomočjo katerih razvijajo tudi gibalne spretnosti, govorno izražanje in razumevanje, logično mišljenje, pretvarjanje, načrtovanje, oblikovanje različnih strategij in načinov reševanja problemov.”

Kaj pa video igre, ob katerih otroci in mladostniki danes preživijo vse več časa? Niso vse slabe, ugotavlja Tina Kavčič: “Igranje video iger z nasilno vsebino dokazano povečuje agresivnost mlajših in starejših igralcev, kar pa seveda ne velja za vse video igre. Med pozitivnimi učinki video iger raziskave kažejo, da posamezne vrste iger spodbujajo med drugim spretnosti reševanja problemov, učenje tujih jezikov, socialne spretnosti, zlasti v skupinskih igrah, ki zahtevajo dogovarjanje, in spretnosti prostorskega predstavljanja.”

Priporočljivo je, dodaja Kavčičeva, da se o igrah z otrokom redno pogovarjamo. Tako bomo vedeli, kako preživlja čas, kaj doživlja ob teh igrah in kako razume njihovo vsebino.

---