V Kopru želijo ustanoviti protestantsko cerkev

Kristen Penner je Kanadčanka, ki jo je pred tremi leti v Koper pripeljala služba. Po poklicu je misijonarka, deluje pa prek Kanadske protestantske organizacije, katere želja je v Kopru ustanoviti protestantsko cerkev. Prav tako je aktivna v Skupnosti luč Koper, kjer skupaj z ostalimi člani vsak teden prirejajo srečanja, namenjena branju Svetega pisma, raznim pogovorom o življenju ter organizirajo maše, ki so ob nedeljah.

Kristen Penner je v Kanadi študirala medkulturne študije, nato pa je tri leta delala v šoli za otroke s posebnimi potrebami. Kot pravi, je bilo delo z otroki zanjo res lepa izkušnja, a je že od malih nog vedela, da mora slediti svojemu poslanstvu, ki vključuje življenje v drugi državi in delo misijonarke, ki ga danes opravlja. “Že kot otrok sem vedela, da je moje poslanstvo, da moram nekam iti. In zdaj sem tukaj,” se zasmeje. Ko ji je Kanadska protestantska organizacija predlagala selitev v Slovenijo, je najprej pomislila, kje sploh je Slovenija, in ko je nato med brskanjem po internetu zagledala fotografijo Bleda, si je rekla: “Glej glej, mogoče bo pa super.”

Takoj po prihodu v Slovenijo se je začela učiti tukajšnjega jezika na poletni šoli slovenščine v Ljubljani. Kot pravi, je slovenski jezik zelo težek. “Najprej sem se začela učiti sklone, ki so, prav tako kot končnice, zelo težki. Težkih je tudi nekaj besed v slovenščini, kot na primer slaščičarna, ki vsebujejo črke č, š, ž ...” Po njenem mnenju je znanje slovenskega jezika ključno za integracijo. Njej se sicer zdi logično, da se naučiš jezika države, v kateri živiš, opaža pa, da marsikdo, ki prihaja od drugod, ne zna slovensko. “A Slovencem je zelo všeč, ko govorim slovensko, saj me bolje razumejo in se jim tako lahko bolj približam,” je zadovoljna.

Podam ti roko

Članek je objavljen v sodelovanju s kampanjo Podam ti roko, ki jo izvajajo v okviru projekta Središče za medkulturni dialog Koper, ki ga sofinancira Evropska unija iz sredstev Sklada za azil, migracije in vključevanje in Republika Slovenija, naročnik pa je Ministrstvo za notranje zadeve.

Koper je zanjo veliko mesto

Ob prihodu v novo okolje se ji je sprva zdelo, da življenje ni tako zelo drugačno kot doma. “Ljudje so si podobni, a sem čez čas ugotovila, da to vendarle ni Kanada in da so stvari tukaj drugačne.” Ker prihaja iz majhnega kraja Altona, ki ima le 4000 prebivalcev in kjer se vsi med seboj poznajo, je Koper zanjo veliko mesto. Prva sprememba, ki jo je občutila, je bila razlika v temperaturi. “V Kanadi so zime zelo dolge in temperature se lahko spustijo tudi do minus 45 stopinj Celzija. Poleti pa sem se vsak dan spraševala, kako je lahko v Kopru tako zelo vroče.”

Ob prvem stiku s Slovenci je dobila občutek, da se ljudje držijo veliko bolj vsak zase kot v Kanadi. Kmalu je spoznala, da so prebivalci Kopra zelo prijazni in radovedni. “Mnoge je zanimalo, zakaj sem zapustila Kanado, saj mislijo, da je to najboljši kraj na svetu, ampak tudi tam so težave, kot povsod,” modro pristavi.

“Če v Kanadi veliko delaš, napreduješ in imaš več denarja. Poznam pa veliko ljudi v Sloveniji, ki kljub temu, da veliko delajo, ostajajo na enakih položajih v svojih službah, ne napredujejo in niso motivirani in navdušeni nad tem, da gredo v službo. To je za nas nenavadno.”

Kristen Penner

priseljenka iz Kanade

Čeprav je Koper zanjo veliko mesto, se ji zdi Slovenija majhna. V tem pravzaprav vidi prednost, saj lahko veliko potuje in raziskuje tudi ostala mesta v Sloveniji ter države v okolici. “V Kanadi so mesta med seboj veliko bolj oddaljena, zato moraš obvezno imeti avto, saj si drugače lahko samo doma.” Zdi se ji, da so ljudje v Kanadi veliko bolj materialistični kot v Sloveniji. “Želijo si večjo hišo, boljši avto, boljšo službo, boljšega moža, več otrok in niso nikoli zadovoljni s tem, kar že imajo,” ne more razumeti.

O vrnitvi v Kanado ne razmišlja

Takšen način razmišljanja ji je popolnoma tuj, zato se nad idejo o vrnitvi v domovino ne navdušuje najbolj. “Vrnitev v Kanado bi bila zdaj zame zelo težka. Opažam, da mi je običajno teže, ko grem nazaj v Kanado, kot pa takrat, ko se vrnem v Slovenijo,” prizna. Zato si Kristen želi v prihodnosti živeti nekje v Evropi.

“Pri selitvi v drugo državo moraš biti odprt, saj je zelo lahko primerjati, kaj je drugače in česar ne maraš, vendar moraš biti optimističen in poiskati stvari, ki so dobre.”

Kristen se v Kopru počuti zelo domače. S sodelavkami živi na Markovcu, kjer ji je najbolj všeč pogled na morje, obožuje sprehode v naravi in to, da gre lahko peš v službo. “Prav zaradi vsega naštetega čutim Koper kot svoj dom. No, v resnici sem ga za svojega vzela že od vsega začetka.” Pa vendar se ji zdi, da življenje na več koncih sveta privede do tega, da vedno nekaj pogrešaš iz drugega kraja, ne glede na to, kje si.

V Slovenijo bi prenesla kanadsko etiko dela

V Sloveniji najbolj pogreša mešanico začimb “pumpkin pie”. “To so začimbe, ki jih z družino vedno uporabljamo pri pripravi hrane za zahvalni dan oziroma Thanksgiving Day, ki ga praznujemo vsak oktober.” Prav tako pa bi v Koper prenesla nekaj drugih stvari, kot je denimo kanadska etika dela in posledično možnost napredovanja. “Če v Kanadi veliko delaš, napreduješ in imaš več denarja. Poznam pa veliko ljudi v Sloveniji, ki kljub temu, da veliko delajo, ostajajo na enakih položajih v svojih službah, ne napredujejo in niso motivirani in navdušeni nad tem, da gredo v službo. To je za nas nenavadno.”

Zdi se ji, da v Sloveniji ni veliko priložnosti za službo. “Če ti v Kanadi trenutna služba ni všeč, jo lahko menjaš. Najti novo službo sploh ni težko. To vmesno obdobje, ko si brez službe, zato ni stresno, saj veš, da boš novo službo hitro dobil. Občutek imam, da je v Sloveniji veliko teže sploh najti službo, saj poznam ljudi, ki so brezposelni ali pa dobijo delo samo za tri mesece in potem spet dolgo iščejo novo zaposlitev.”

Kljub dobrim in nekaterim težkim spremembam je Kristen zadovoljna s selitvijo v Slovenijo: “Prav s selitvijo v Slovenijo sem ugotovila, da se res spreminjam. Sebe sem začela spoznavati v popolnoma drugi luči. Prav tako vidiš svet drugače in nikoli več ne moreš biti to, kar si bil prej. Zato je pomembno, da se sprijazniš z morda na začetku neprijetno spremembo, ker ti bo res pomagala kasneje v življenju.”

Za konec pa svetuje: “Pri selitvi v drugo državo moraš biti odprt, saj je zelo lahko primerjati, kaj je drugače in česar ne maraš, vendar moraš biti optimističen in poiskati stvari, ki so dobre.”

Lara Bandi (Kulturno izobraževalno društvo PiNA)


Najbolj brano