Priplula je tona heroina

Rekordna zasega heroina v koprskem pristanišču v zadnjih dveh letih - skupaj več kot tona te prepovedane droge - sta zaznamovala tudi delo koprskih kriminalistov. Novembrski zaseg več kot 700 kilogramov heroina je največji zaseg te droge v Sloveniji sploh. A kot pravijo kriminalisti, je za njih uspeh predvsem razbitje združb, ki organizirajo prevoze rekordnih količin prepovedanih drog.

V obeh primerih preiskava še ni končana, čeprav je kar nekaj osumljenih že za zapahi. Skupna točka obeh zasegov je dejstvo, da je tovor v obeh primerih krenil na pot proti koprskemu pristanišču iz Irana. Prvi tovor, dobrih 300 kilogramov izredno čistega heroina, so v koprskem pristanišču odkrili lani aprila. Uslužbenci koprskega finančnega urada so ugotovili, da je v vrečah, v katerih bi moralo biti lepilo za keramiko, prepovedana droga. Lepilo je naročilo podjetje iz okolice Ljubljane, pošiljatelj tovora pa je bilo podjetje iz Irana. Zabojnik so v pristanišču v Istanbulu sicer preložili na drugo ladjo, s katero je nato prepovedan tovor priplul v koprsko pristanišče.

Lani spomladi so v zabojniku odkrili 25 vreč, v katerih je bil namesto lepila za keramiko heroin.

“Kriminalce najbolj boli, če jim vzameš denar. Ko, denimo, odsedijo zaporno kazen in jim ostane premoženje, bodo zlahka začeli znova. Če pa jim država zaseže premoženje, bodo s kriminalno dejavnostjo stežka na novo začeli.”

Damjan Apollonio

vodja skupine za organizirano kriminaliteto

Koprski kriminalisti so v tem primeru spomladi izvedli zaključno akcijo, zaradi posla s to rekordno količino heroina so osumili štiri moške iz Ljubljane oziroma okolice, trije so v priporu, tudi lastnik podjetja, ki je tovor naročilo, in čakajo na začetek sojenja, četrtega osumljenca pa še iščejo.

Pet mesecev po prvih aretacijah osumljenih, povezanih s 300 kilogrami heroina, in leto in pol po odkritju, pa so v koprskem pristanišču odkrili skoraj 730 kilogramov heroina. Uradna pot zabojnika, v katerem je bil skrit tovor, je bila Združeni Arabski Emirati-Egipt-Slovenija. V egiptovskem pristanišču so zabojnik, v katerem so bili koluti plastične folije, pretovorili na ladjo, ki je konec oktobra priplula v Koper. Izkušnje preiskovalcev koprskega finančnega urada so po pregledu dokumentacije, ki so jo dodatno zahtevali, prispevale k temu, da tovor ni šel naprej. Ugotovili so namreč, da je tovor tudi v tem primeru začel pot v Iranu. Tovor je bil namenjen na Madžarsko, naročilo ga je podjetje iz Budimpešte.

“Transnacionalni kriminal ne pozna meja, kriminalne združbe se prilagajajo tudi spremembam zakonodaje v posameznih državah.”

Pod plastmi plastične folije so našli 1421 zavojev heroina.

Tovor so pregledali s skenerjem, nato pa še fizično in s službenim psom Jazzom, izurjenim za odkrivanje prepovedanih drog. Ta je s svojim obnašanjem nakazal, da bi lahko bil v zabojniku dodaten prepovedan tovor, kar je potrdil tudi preliminarni test. V zabojniku je bilo 437 kolutov s plastično folijo, 42 jih je odstopalo po teži. V njih je bilo skritih kar 1421 zabojev, težkih 730 kilogramov.

“Dobičke nato 'operejo', vlagajo v nepremičnine, odpirajo podjetja in vlagajo v tako imenovane legalne posle.”

Zabojnik s koluti plastične folije je z manjšim delom odkritega heroina odpotoval proti Madžarski, kjer so nato prijeli organizatorja posla.

Največji zaseg v zgodovini Slovenije

Damjan Apollonio, vodja oddelka za organizirano kriminaliteto v koprskem sektorju kriminalistične policije, je potrdil, da gre za največji zaseg te prepovedane droge v Sloveniji sploh. Po odkritju te rekordne količine heroina so ob usmeritvah koprskega državnega tožilstva takoj navezali stike z madžarskimi kolegi in na Madžarskem prijeli organizatorja oziroma naročnika tovora. Na pot proti Budimpešti je odšel le manjši del zaseženega tovora, slaba desetina oziroma približno 70 kilogramov heroina, ki je bil skrit v kolutih s folijo.

Damjan Apollonio

“Tudi v tem primeru se je izkazalo, da je mednarodno institucionalno sodelovanje ključen način v boju proti mednarodnim kriminalnim združbam,” ob tem uspehu policistov in finančne uprave oziroma vseh, ki so sodelovali v tem primeru, poudarja Apollonio.

Oba zasega rekordnih količin heroina potrjujeta, da je območje koprske policijske uprave in celotna tranzitna pot prek Slovenije, tudi zaradi umeščenosti koprskega pristanišča v razvejane mednarodne prometne tokove, še kako zanimiva za mednarodne kriminalne združbe.

Več organizirane kriminalitete

Območje koprske policijske uprave od ostalih policijskih uprav tudi sicer izstopa po številu kaznivih dejanj s področja organizirane kriminalitete, izstopajo predvsem kazniva dejanja s področja prepovedanega prehajanja meje in prav kazniva dejanja, povezana s preprodajo in omogočanjem uživanja prepovedanih drog.

Lani so preiskovali kar 60 odstotkov več kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog kot predlani. Trend se je nadaljeval tudi v letošnjem letu. Do konca novembra so zaznali že 127 kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo in omogočanjem uživanja prepovedanih drog (115 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in dvanajst primerov omogočanja uživanja prepovedanih drog). Lani so v vsem letu obravnavali 87 kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo drog, kar pomeni, da letošnje številke kažejo na skoraj 50 odstotno povečanje.

Statistika s tega področja ima tudi temno plat. Lani so na koprski policijski upravi zabeležili deset primerov zastrupitev, ki so bile posledice zaužitja prepovedanih drog, en primer se je končal tragično. Do konca letošnjega novembra pa so obravnavali devet zastrupitev s prepovedanimi drogami, dve sta se končali s smrtjo uživalcev. Apollonio pojasnjuje, da gre v glavnem za zastrupitve s heroinom, kokainom, ekstazijem. Usodna je lahko tudi kombinacija različnih prepovedanih drog in alkohola.

Letos so v dveh primerih zasegli tudi GBL, ki je derivat GHB (na ulicah sta bolj znana kot tekoči ekstazi). Med mladimi je GBL vse bolj priljubljen, tudi zaradi cenovne dostopnosti, opozarja sogovornik. Enega od preprodajalcev so na sodišču že obsodili, drugi pa v priporu čaka na začetek postopka. Odkrili so tudi enajst prostorov za hidroponično gojenje oziroma nasadov, v enem primeru so našli 1290 sadik prepovedane konoplje.

Denar vlagajo v legalne posle

Zgovoren je podatek, da so lani končali tri obsežne kriminalistične preiskave, v okviru katerih so razbili tri večje mednarodne kriminalne združbe, ki so se ukvarjale s tihotapljenjem in preprodajo prepovedanih drog. Apollonio pojasnjuje, da se na tem območju pojavljajo mednarodne kriminalne združbe tako z območja Balkana kot iz sosednje Italije.

V zadnjem času ugotavljajo, da se povezujejo linearno, ne več toliko hierarhično. Povezuje jih predvsem dobiček. Nekatere kriminalne združbe so zaprte, strukturirane so glede nacionalne pripadnosti. A če hočejo izpeljati posle, se morajo povezovati z drugimi. “Dobičke nato 'operejo', vlagajo v nepremičnine, odpirajo podjetja in vlagajo v tako imenovane legalne posle,” način delovanja kriminalnih združb pojasni Apollonio. Policija zato v zadnjih letih s finančnimi preiskavami ugotavlja izvor denarja, tožilstvom in sodiščem pa predlaga odvzem protipravno pridobljenega premoženja.

“Tihotapske poti ostajajo enake. Pojavlja se izredno čist kokain, ki prihaja iz držav Južne Amerike. Cena je v zadnjem času nekoliko padla, zato je postal še bolj dostopen. Za kilogram kokaina je treba odšteti 35.000 do 50.000 evrov, za kilogram heroina 15.000 do 25.000 evrov, za kilogram trave pa od 3000 do 5000 evrov,” razmere na trgu opiše Apollonio.

Tudi po stare/klasične droge na Darknet

Drogo storilci tihotapijo na različne načine, nekateri jo skrivajo v prirejenih vozilih z dvojnim dnom ali drugih skrivališčih, idej tihotapcem nikoli ne zmanjka. Droge tihotapijo tudi po ilegalnih poteh, izven mejnih prehodov, celo po gozdu ... V zadnjem času preiskujejo tudi več primerov prodaje prepovedanih substanc prek Darkneta (temnega spleta). “Drogo naročijo prek spleta in jo plačujejo v coin valutah. Tega je veliko,” je povedal vodja oddelka za organizirano kriminaliteto. Prek spleta prodajajo tudi “klasične” droge, ne le sintetičnih.

Na območju koprske policijske uprave so v zadnjih letih poleg rekordnih količin heroina in kokaina zasegli tudi večje količine sintetičnih drog in njihovih derivatov, poleg tega pa tudi prekurzorjev, sestavin za izdelavo sintetičnih drog. Te v glavnem prihajajo iz Kitajske. Apollonio opozarja, da je zaradi njihovega izvora vprašljiva kakovost teh sestavin, saj jih izdelujejo v črnih kitajskih laboratorijih. Zato je tudi njihova uporaba lahko zelo nevarna.

Koprski kriminalisti pri preganjanju organizirane kriminalitete dobro sodelujejo z Europolom in policijami sosednjih držav, pa tudi s finančno upravo in njihovim koprskim uradom. “Transnacionalni kriminal ne pozna meja, kriminalne združbe se prilagajajo tudi spremembam zakonodaje v posameznih državah,” poudarja sogovornik.

Kriminalce najbolj boli, če jim vzameš denar

Ob skupnih preiskavah s tujimi policijami žal še vedno ugotavljajo, da v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU precej zaostajajo na zakonodajnem področju, kar velja zlasti za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in odvzem nezakonitega premoženja. “Kriminalce najbolj boli, če jim vzameš denar. Ko, denimo, odsedijo zaporno kazen in jim ostane premoženje, bodo zlahka začeli znova. Če pa jim država zaseže premoženje, bodo s kriminalno dejavnostjo stežka na novo začeli,” še ugotavlja Apollonio.

Organiziran kriminal je po eni strani navzven neviden, po drugi strani pa ga ljudje neradi prijavljajo, saj se bojijo. “Prav zato je pomembno prikrito proaktivno delo policije,” poudarja vodja skupine za organizirano kriminaliteto. Hkrati pa ljudem, ki v svoji okolici opazijo sumljivo dogajanje, svetuje, naj pokličejo na številko 113 ali na anonimni telefon policije ali pa prijavijo dogajanje prek anonimnega spletnega obrazca na spletni strani policije. “Policija se nemudoma odzove na vsako prijavo, tudi anonimno. Vsak podatek je dobrodošel,” še doda naš sogovornik.

Na evropski trg prihajajo tone kokaina

O velikih zasegih prepovedanih drog v zadnjih tednih poročajo tudi iz drugih evropskih držav. Iz Južne Amerike na obale Evrope prihajajo tone kokaina, heroin med Evropejce prihaja predvsem po Balkanski poti, v obratni smeri pa novejše sintetične droge iz evropskih proizvodnih obratov.

Evropejci vsako leto za droge porabijo najmanj 30 milijard evrov, trgovina s prepovedanimi drogami pa je največji vir zaslužka organiziranih kriminalnih združb, ki delujejo v Evropski uniji, ugotavljajo strokovnjaki Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti (EMCCDA) ter Evropskega policijskega urada Europol v letošnjem poročilu o trgovini s prepovedanimi drogami v Evropi.

Od 30 milijard evrov vsaj 11,6 milijarde evrov (skoraj 39 odstotkov) Evropejci porabijo za konopljo. Skoraj tretjino (31 odstotkov) porabijo za kokain, četrtino za heroin in opioide, pet odstotkov pa za amfetamine in sintetične droge. Med Evropejci je torej še vedno najbolj priljubljena konoplja, lani jo je uporabilo približno 25 milijonov Evropejcev, starih od 15 do 64 let. Približno štiri milijone Evropejcev je v zadnjem letu uživalo kokain.

Povpraševanju po kokainu sledijo tudi trgovci z drogo, a pošiljke iz Južne Amerike ne pridejo vedno do cilja. Španski policisti so konec novembra pred obalo Galicije prestregli podmornico, v kateri je bilo več kot tri tone kokaina. Večina je bila namenjena na ulice Velike Britanije. Pred nekaj tedni so italijanski varnostni organi na jugu države, v pristanišču Gioia Tauro, v zabojniku z bananami odkrili več kot tono kokaina. Zabojnik je bil namenjen v Nemčijo. Novembra so o nenavadnem odkritju poročali s francoske obale. Na obalo je naplavilo zavoje kokaina, skupno težkih več kot tono. Zaradi odkritja izredno čistega kokaina (poročali so o 83-odstotni čistosti) so nekatere plaže, kjer so našli zavoje, zaprli.

Boj proti organiziranim združbam je za EU velik izziv, saj člani združb sledijo tehnološkemu napredku in logističnim inovacijam. Droge so zato za evropske potrošnike vse bolj dostopne, tudi prek interneta (in temnega spleta). Ponudba prepovedanih drog je na evropskih trgih zelo pestra, uživalci imajo dostop do različnih drog, v zadnjem času tudi do drog z močnim učinkom in izjemne čistosti. Opozarjajo pa tudi na nevarnost novih psihoaktivnih substanc, samo lani so v evropski sistem zgodnjega odkrivanja uvrstili 55 novih psihoaktivnih substanc (skupna številka se je povzpela na 731). Zaradi škodljivih posledic pa največji zdravstveni problem še vedno predstavlja uživanje heroina in drugih opioidov.

Kot plačilno sredstvo se tudi na teh trgih vse bolj uveljavljajo kripto valute. V poročilu opozarjajo še na druga tveganja, ki jih prinaša organiziran kriminal, v nekaterih okoljih opažajo vse več nasilja med združbami preprodajalcev, nekatere povezujejo tudi s terorizmom in drugimi oblikami kriminala.

---