V Bajti stavijo na kraškega prašiča

Brata Andrej in Nevo Škerlj nista oklevala, ko je prišel čas za vpis v srednjo šolo. Postavna Kraševca iz Saleža sta jo mahnila v Čedad, da bi z učenostjo, pridobljeno na tamkajšnji kmetijski šoli, pomagala očetu Stanku in mami Magdi voditi kmetijo Bajta.

Kmetija Bajta iz Saleža praznuje letos trideset let delovanja, deset let manj pa ima njena razširitev v ponudbo turističnih storitev, med katere sodi tudi doživljanje Krasa.

“Nisva še dobro končala šole, ko nama je oče že dal v roke ključe domačije,” se je na prireditvi ob jubileju Bajte spominjal Andrej Škerlj. Da bi med njima ne prihajalo do zdrah in ljubosumja, sta se brata hitro dogovorila za delitev dela: Andreju njive, Nevu obiskovalci. Z njivami so prišli prašiči in mesnine ter trte in vino, s skrbjo za dobro počutje obiskovalcev pa vse bolj izdelana kulinarična ponudba in priročna trgovina za prodajo domačih pridelkov, kjer pa je mogoče dobiti tudi nekaj delikates z drugih kraških kmetij. “Obiskovalcem želimo približati kraško dušo, zato dajemo poudarek vinu iz tradicionalnih sort, torej predvsem vitovski, malvaziji in iz refoška pridelanemu teranu, ker pa smo pogrešali pasmo kraškega prašiča, smo zanjo kar sami poskrbeli,” razlaga Andrej.

“Pogledoval sem, kaj redijo v naši okolici in sklenil, da bom poskusil pariti velike bele svinje z merjasci avtohtonega slovenskega krškopoljca.”

Andrej ŠkerljSalež

Kraševec je mešanec med jorkšircem in krškopoljcem

Čeprav so obiskovalci Bajtine osmice hitro širili dober glas o mesninah s te kmetije na Tržaškem Krasu, kjer je z rejo prašičev na prostem začel že Andrejev oče Stanko Škerlj, je bil sin prepričan, da veliki jorkšir (large white) ni ravno najboljša rešitev za Kras. “Pogledoval sem, kaj redijo v naši okolici in sklenil, da bom poskusil pariti velike bele svinje z merjasci avtohtonega slovenskega krškopoljca. Legla so številnejša kot pri čistih krškopoljcih, zamaščenost večja kot pri angleški pasmi, a manjša kot pri slovenski, kar povsem ustreza našim potrebam,” razlaga Andrej, ki je seveda najbolj vesel, ko sliši pohvale na račun okusa mesnin na osnovi nenavadnega prašiča. Tako ga je sprva tudi imenoval in ga kot “un insolito maiale” predstavljal italijanskim kupcem, zdaj pa si prizadeva, da bi njegov križanec pridobil status kmečkega kraškega prašiča. Letno jih obrne na hrbet že 350, tako da v njegovi podzemni zorilnici visi več kot sedemsto pršutov, saj jih običajno suši poldrugo leto. Umetelno speljani zračniki omogočajo burji, da ob pravem času in v pravšnji meri prispeva k sušenju mesnin, stik z živo skalo pa vzdržuje primerno vlažnost prostora.

Kras sega vse do morja

Prireditve ob jubileju Bajte so se udeležili številni prijatelji, med uglednimi gosti pa deželni svetnik Igor Gabrovec, ki ni pozabil omeniti pomena ohranjanja kulturne krajine in kmetijstva na Krasu, kar spada med prioritete deželne politike.

Majhen Kras prideluje velika vina, ki pridejo toliko bolj do izraza ob kulinariki, sloneči na domačih surovinah. “In to niso zgolj prašiči, ki jih prideluje moj brat, ampak tudi ribe in školjke, ki jih gojijo moji prijatelji v Tržaškem zalivu,” je izpostavil sobivanje kopnega in morja v sklopu kraškega koncepta “Kilometer 0” Nevo. Gostom je postregel z rezino slanine s kraškimi zelišči, trakci pečenke iz svinjskega vratu, za vrhunec popoldneva pa je v posodi za paello skuhal ječmen na morsko-kraški način, s klapavicami in klobaso. Prireditev so spremljala Andrejeva vina, poleg mirnih tudi dve penini, izzivalno poimenovani terraroza in mediterraneo.

Načrti Škerljevih se tu ne končajo, vsi pa imajo za vodilo spoštovanje kraškega izročila in narave ob skrbi za dobrobit vseh, ljudi, rastlin, živali. “Ker le tako odkrivamo in ohranjamo našo identiteto,” je prepričan Andrej, ki že razmišlja, s čim bi lahko obogatil ponudbo Bajte ter napoveduje domače pivo Vite'z, pripravljeno z moštom vitovske. Ki ga bo predstavil mnogo prej, preden bo povabil na naslednji okrogli jubilej.


Najbolj brano