Za migranti počistili šest ton odpadkov

Država bo letos za povračilo stroškov za odstranjevanje odpadkov, ki so posledica nezakonitih migracij, namenila dobrih 20.000 evrov. Več kot polovico tega zneska bo oziroma je dobila povrnjeno Občina Ilirska Bistrica, kjer so do izteka roka počistili vsa s strani policije dotlej potrjena odlagališča. Čez zimo nova pričakujejo predvsem v dolini.

Večina odpadkov nastaja po gozdovih in ob poteh, kjer imajo 
migranti začasna improvizirana bivališča.  Foto: Proti migrantskemu centru Jelšan
Večina odpadkov nastaja po gozdovih in ob poteh, kjer imajo migranti začasna improvizirana bivališča.  Foto: Proti migrantskemu centru Jelšan

ILIRSKA BISTRICA > Odpadki, ki so se zaradi prehoda migrantov začeli kopičiti v gozdovih in ob migrantskih poteh, so zlasti na Bistriškem poskrbeli za veliko slabe volje in opozorila, da njihovo odstranjevanje ne more biti odgovornost in strošek občine oziroma lastnikov zemljišč, kar sicer predvideva zakonodaja, ko povzročitelji nezakonito odloženih odpadkov niso znani.

To je nazadnje spoznala tudi vlada, ki je letos maja sprejela sklep o finančni pomoči občinam, saj odpadki migrantov povzročajo onesnaževanje okolja in posledično vplivajo na zdravje ljudi. V ilirskobistriški občini, ki je odstranjevanje odpadkov z javnih površin dotlej plačevala sama, so to možnost s pridom izkoristili in počistili več deset odlagališč na različnih lokacijah, ki so jih evidentirali s pomočjo občanov, pa tudi gozdarjev, lovcev in planincev.

S Primorske pet zahtevkov

Občina Ilirska Bistrica je po podatkih Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov podala tri zahtevke v vrednosti 10.376 evrov za odstranitev 5.920 kilogramov odpadkov, Občina Sežana en zahtevek v višini 95 evrov za odstranitev 40 kilogramov odpadkov in Občina Pivka prav tako en zahtevek za povračilo 187 evrov za odstranitev 130 kilogramov odpadkov.

Počistili cela šotorišča

Igor Batista, direktor javnega podjetja Komunala Ilirska Bistrica, pojasnjuje, da so počistili vsa s strani redarstva in policije do zdaj potrjena odlagališča, za katera so dobili nalog za odstranitev. In sicer še pred koncem novembra, ko se je iztekel rok za vložitev zahtevkov, ki bodo plačani v okviru letošnjega proračuna.

Postopek namreč predvideva, da mora policija na podlagi ogleda nedvoumno ugotoviti, da je odlagališče povezano z migranti, določiti lokacijo in vrsto odpadkov, nato pa občina oziroma občinsko redarstvo nalog za odstranitev izda javnemu podjetju. To po odstranitvi izstavi račun z vso zahtevano dokumentacijo, kar je podlaga za občinski zahtevek za povračilo. Odpadke odstranjuje skupina zaposlenih, ki so cepljeni proti klopnemu meningitisu, hepatitisu in tetanusu.

Batista pravi, da so ponekod odstranili tudi celotna šotorišča oziroma improvizirana bivališča na težje dostopnih krajih. Nekatera odlagališča so bila v gozdovih že dlje časa, nemudoma pa Komunala očisti odlagališča v naseljih, na primer v okolici šol ali avtobusnih postajališč. Med odpadki je največ plastičnih podlog, plastenk vode, zavrženih oblačil, obutve, nahrbtnikov in spalnih vreč ter ostankov hrane.

Razreševanje problematike pozdravljajo v Civilni iniciativi za varovano mejo. Njena predstavnica Anamarija Saftič pravi, da občani odlagališča prijavljajo, sploh če gre za večje količine odpadkov, nekateri lastniki zemljišč pa jih počistijo kar sami. “Odkar smo začeli na te težave bolj glasno opozarjati, opažamo, da so tudi migranti pozornejši, da ne puščajo preveč sledi za seboj.” V zimskih mesecih pa domačini ponovno pričakujejo več vdorov v koče.

Zahtevke vložile tri primorske občine

Na Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, ki je zadolžen za izvajanje povračil, so do konca novembra prejeli 16 zahtevkov desetih občin v skupni višini 20.162 evrov. Skupno so zajemali odstranitev 13.890 kilogramov odpadkov. Med primorskimi sta poleg ilirkobistriške po en zahtevek vložili še občini Pivka in Sežana.

Na vprašanje, ali opažajo trend povečevanja zahtevkov in količine odpadkov, direktorica urada Katarina Štrukelj odgovarja, da so več zahtevkov prejeli predvsem zaradi zaključevanja proračunskega leta.

Na občini Hrpelje-Kozina na vprašanje, zakaj te možnosti še niso izkoristili, odgovarjajo, da zahtevkov še niso uveljavljali, ker še nimajo evidentiranih vseh lokacij. Za podatke so sicer zaprosili tudi krajevne skupnosti in podali navodila občanom. Policija jih je novembra obvestila o treh lokacijah. Robert Kastelic z občine pravi, da Komunalno-stanovanjsko podjetje Sežana odpadke sicer prevzame le na prevzemnih mestih, iz težje dostopnih lokacij pa jih je treba do tja dostaviti. “Nekaj odpadkov odstranijo lastniki zemljišč sami, za ostale bomo poskrbeli v okviru režijskega obrata in s pogodbami z lovskimi družinami oziroma društvi, ki delujejo v občini,” še pravi Kastelic.


Najbolj brano