V šempetrski bolnišnici je vsaj sto zaposlenih preveč

Če bi bilo poslovanje bolnišnice v Šempetru še naprej takšno, kot je zdaj, bo v njej med 100 in 130 zaposlenih preveč. To pravi vršilec dolžnosti direktorja Radivoj Nardin, ki se je včeraj srečal z županom Nove Gorice Klemnom Miklavičem. Odpuščanje bo sicer čisto zadnje v nizu sanacijskih ukrepov, a kot je dal vedeti Nardin, čisto brez tega najbrž ne bo šlo.

Klemen Miklavič (desno) je iz bolnišnice odšel z zagotovilom, da se obseg storitev ne bo krčil.  Foto: Mateja Pelikan
Klemen Miklavič (desno) je iz bolnišnice odšel z zagotovilom, da se obseg storitev ne bo krčil.  Foto: Mateja Pelikan

ŠEMPETER > Potem ko je Splošno bolnišnico Franca Derganca Nova Gorica, ki ima zdaj 12,5 milijona evrov neplačanih obveznosti, včeraj obiskal župan mestne občine Klemen Miklavič, sta lahko skupaj z vršilcem dolžnosti direktorja zavoda in hkrati direktorjem izolske bolnišnice Radivojem Nardinom oznanila nekaj dobrih novic in precej slabih. Najbolj odmeva ocena, da ima ustanova ob zdajšnjem obsegu poslovanja med 100 in 130 zaposlenih preveč.

Ključ v reorganizaciji

Bolnišnica bo v naslednjih šestih mesecih doživela reorganizacijo. Kot pravi Nardin, gre za nujne ukrepe, da bi zavod deloval dolgoročno vzdržno in nudil kakovostno oskrbo. Sočasno jih izvajajo tudi 50, in kot pravi Nardin, niso običajni za javni sektor. “V prvih dveh mesecih smo se bolj ali manj ukvarjali z analiziranjem razmer in pripravi sprememb,” je prvi mož bolnišnice opisal, česa se je lotil bo prihodu na Goriško. Ko je prevzel vodenje, je bila bolnišnica v za tretjino slabšem stanju, kot je pričakoval.

Nabor storitev ne bodo krnili

Miklavič in Nardin sta zanikala, da bi nabor storitev v šempetrski bolnišnici krnili, prej bo nasprotno. Selitve storitev iz Nove Gorice v Izolo tudi ne bo, kot se je kdo zbal, Miklavič pa je zadovoljen tudi, da ni strokovnost v bolnišnici ni vprašljiva. Nardin je hkrati napovedal, da bo konec januarja zaživela nova zgradba oddelka za invalidno mladino v Stari Gori, zagotovljen pa je tudi denar za drugo fazo. Vse plača država in direktor ministrstvu za zdravje priznava, da zdaj krepko pomaga novogoriški ustanovi. Plačalo bo urejanje kanalizacije, kupilo je nov CT aparat. “Neupravičeno bi bilo reči, da država ne pomaga,” je pribil.

Pomaga si z ekipo menedžerjev iz izolske bolnišnice in zdaj začenjajo uvajati spremembe. “Marsikomu ne bodo všeč, vendar so nujno potrebne, da bi na dolgi rok imeli kakovostno oskrbo. Po šestih mesecih se bo videlo, ali zadeva deluje.” Vse naj bi zgolj okrepilo položaj največje severnoprimorske zdravstvene ustanove. In kot je samozavestno dodal v.d. direktorja, “nam bodo tudi drugi pomagali, ko bodo videli, da znamo delati”.

Stotnija presežnih

Vendar pa preverjanje in sprememba procesov, o kateri govori Nardin, ne izključuje odpuščanja iz poslovnih razlogov; teh še pol leta ne bo.

A zdaj so razmere nevzdržne, pravi Nardin: “Za promet v šempetrski bolnišnici - ta znaša približno 50 milijonov evrov - je 1030 zaposlenih veliko. Približno 100 do 130 jih je preveč, težko bi zdaj povedal, na katerem področju. Obstajata vsaj dve rešitvi. Prva je, da bomo pogledali, kaj smo sposobni narediti več in zaslužiti dovolj, da bi ljudje ostali. Če programa ne bomo zmogli širiti, je neizbežno zmanjševanje kadra.”

Reorganizacijo si zamišlja po zgledu bolnišnice v Izoli. Tam, pravi Nardin, je delo že optimizirano in rešitve je treba le preslikati v Novo Gorico. To med drugim pomeni, da bodo ljudje delali drugače in hkrati več. Po drugi strani bodo Nardin in kolegi iskali programe, ki jih država plačuje, za katere je dovolj bolnikov in za katere imajo v Šempetru dovolj ekip za dolgoročno oskrbo. S tem bi omilili najbolj skrajne ukrepe. Toda ...

Bolnišnica ni za socialo, je za zdravje

Nardin nikakor noče širiti ne strahu ne slabe volje med zaposlenimi. Vendar kot poudarja, ni mogoče podpirati procesov, ki ne prinašajo dodane vrednosti. V poštev lahko pridejo tudi prerazporeditve, toda nekatere lahko tudi čaka odpovedi iz poslovnega razloga.

“Lahko tudi rečemo, da skrbimo za socialo, ampak tu smo zato, da denar, ki je na razpolago, porabimo racionalno in učinkovito ter ga namenimo pacientom, za korektno zdravljenje. Če ga namesto za paciente potrošimo za nepotrebne procese, smo naredil dvojno škodo: nismo opravili svojega poslanstva in denar, namenjen pacientom, porabimo za pokrivanje naših sposobnosti,” je Nardin sklenil, kaj je namen sanacije. In pribil, da plače sto zaposlenih ljudi zahtevajo 1,8 milijona na leto.


Najbolj brano