Premalo ponosa in radosti, preveč žalosti in skrbi

Slovenski 15-letniki so pri bralni, naravoslovni in matematični pismenosti nad povprečjem držav OECD, kaže raziskava Pisa 2018. A ne gre spati na lovorikah: učenci so v primerjavi z letom 2015 nazadovali pri bralni in naravoslovni pismenosti. Bolj kot učenci drugih držav so nezadovoljni s svojimi učitelji materinščine, kažejo pa tudi večje nezadovoljstvo z življenjem.

SLOVENIJA > Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk Pisa primerja znanja in spretnosti 15-letnikov v državah OECD in partnericah. Države izsledke uporabijo za načrtovanje sprememb v svojih šolskih sistemih.

Nad povprečjem OECD, a slabše kot 2015

Slovenija je temeljitejše spremembe naredila po letu 2009, ko so se naši učenci v bralni pismenosti uvrstili pod povprečje OECD. S ciljnimi projekti za izboljšanje bralne pismenosti je leta 2015 dosegla občutno izboljšanje, včeraj predstavljeni rezultati za leto 2018 pa spet kažejo, da bi se stvari lahko obrnile navzdol.

V lanski raziskavi Pisa je sicer sodelovalo 79 držav. Na vseh področjih pismenosti najboljše rezultate dosegata Kitajska in Singapur, sledijo pa najbolj razvite države Daljnega vzhoda.

Lani je bil povprečni dosežek slovenskih 15-letnikov pri bralni pismenosti 495 točk, kar je za deset točk manj kot leta 2015. Dosežek je še vedno boljši od tistega v letih 2009 (483 točk) in 2012 (481 točk). Slovenija je še vedno tudi nad povprečjem OECD (487 točk). Kaže, da projekti za izboljšanje bralne pismenosti popuščajo, ob zadnjih rezultatih priznava minister za izobraževanje, znanosti in šport Jernej Pikalo.

Rezultati bodo predmet natančnih analiz. Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta, kjer so izpeljali raziskavo, zaradi tega omenja zgolj hipotetično možnost, da so rezultati bralne pismenosti slabši zaradi drugačnih testov: “Raziskava Pisa je leta 2018 prvič vključevala tudi kompetence digitalnega branja. Naloge so bile drugače zastavljene, učenci so morali v veliko primerih razločevati med bistvenimi informacijami, ločevati vire, ki so v redu od tistih, ki niso. To so višje in težje kategorije branja.” Morda so učenci, ki dosegajo srednje ravni znanja, prav zaradi tega dosegali slabše rezultate kot leta 2015.

Jernej Pikalo, minister za izobraževanje

“Bolj zapletene kot so trditve in bolj kot so abstraktne, težje učenke in učenci razlikujejo med mnenji in dejstvi ter lažnimi in resničnimi informacijami.”

Slovenski učenci so nad povprečjem OECD tudi pri matematični in naravoslovni pismenosti. Pri matematični pismenosti so dosegli 509 točk, povprečje OECD pa je 489 točk. Pri naravoslovni pismenosti so slovenski učenci dosegli 507 točk, povprečje OECD pa je 489 točk. Pri matematični pismenosti so dosežki stabilni, pri naravoslovni pa se je dosežek v primerjavi z 2015 znižal zlasti zaradi znižanja dosežkov najuspešnejših učencev.

Opazne so tudi razlike po spolu. Pri bralni pismenosti so dekleta za 42 točk uspešnejša od fantov. Ta razlika je med najvišjimi med sodelujočimi državami. V povprečju OECD so dekleta boljša za 30 točk. Dekleta so uspešnejša tudi pri naravoslovju, medtem ko sta spola pri matematični pismenosti izenačena.

Premalo verjamejo, da lahko sami kaj naredijo iz sebe

Raziskava je merila še motivacijo za branje ter blagostanje učenk in učencev. Slovenski učenci kažejo podpovprečne ravni zadovoljstva v branju. Bolj kot njihovi vrstniki iz drugih držav so kritični do svojih učiteljev materinščine. Pri učiteljih zaznavajo premalo navdušenja za poučevanje slovenščine, ob njih ne čutijo niti dovolj podpore niti dovolj pripravljenosti za dajanje povratnih informacij o napredku.

Slovenski 15-letniki so v primerjavi z vrstniki iz ostalih držav poročali tudi o najnižji pogostosti zaznavanja lastnih pozitivnih čustev, predvsem ponosa in radosti. Približno 35 odstotkov jih je poročalo tudi, da so pogosto ali vedno žalostni, dobra polovica pa jih je poročala, da se pogosto ali vedno počutijo zaskrbljene.

Ugotovitvam raziskave Pisa 2018 bodo sledile analize, strokovni posveti in priprava ukrepov, s katerimi bi izboljšali tako pismenost kot počutje učencev. Ministra Pikala je zaskrbel tudi podatek, da slovenski učenci kažejo podpovprečno zadovoljstvo v branju. Opozoril je tudi na posledice digitalizacije. V primerjavo z raziskavo pred tremi leti se je čas, ki ga 15-letniki preživijo na digitalnih medijih povečal z dveh na tri ure dnevno. Ob tem pa je raziskava pokazala, da jih večina ne zna razlikovati med mnenji in dejstvi.

Naši učenci so podpovprečni tudi pri izražanju pričakovanja, da bi lahko pri sebi kaj spremenili. Na svojo inteligentnost gledajo kot na dejstvo, ki ga ni mogoče nadgrajevati, je še eno ugotovitev raziskave izpostavil Pikalo in dodatno pojasnil: “Slovenski učenci imajo slabši občutek, da lahko sami iz sebe kaj naredijo.”

---