Virtualni kriminalci vedno korak pred tožilci

“Tožilstvo z zastarelimi metodami težko učinkovito preganja kibernetske kriminalce,” je izzive pregona kibernetskega kriminala na nedavni konferenci Infosek orisala vrhovna tožilka Anita Vetrnik, ki na vrhovnem državnem tožilstvu skrbi za usklajevanje mednarodnih aktivnosti.

NOVA GORICA > “Kibernetski prostor omogoča nastanek, obdelavo in izmenjavo informacij, v njem pa pride velikokrat do zlorab in vdorov, ki jih preganjamo kot kibernetski kriminal,” pojasnjuje državna tožilka Anita Veternik, ki je tudi kontaktna točka v evropski pravosodni mreži za kibernetski kriminal in v mreži tožilcev za intelektualno lastnino.

Napredni kibernetski kriminalci

Tožilci zelo težko pridejo do kriptiranih podatkov. “Za uporabo zlonamernih kod in hekerjev nimamo pravne podlage, prav tako so vprašljive virtualne valute, ki po mnenju bank niso denar,” je povedala Vetrnikova. Ostanejo jim le še lovilci IMSI.

Anita Veternik

državna tožilka

“Za uporabo zlonamernih kod in hekerjev nimamo pravne podlage, prav tako so vprašljive virtualne valute, ki po mnenju bank niso denar.”

“Komunikacija med kriminalci je vse bolj nerazumljiva preiskovalcem, komunikacijska sredstva po izvršenih kaznivih dejanjih pa hitro odvržejo,” je dodala in opozorila, da imajo tožilci in policisti v današnjem času zelo zastarele metode za odkrivanje kibernetskih nepridipravov, ki pa so zelo napredni.

V okvire kibernetskega kriminala po kazenskem pravu sodijo kazniva dejanja, ko je računalnik oziroma informacijski sistem tarča protipravnega ravnanja, orodje za izvrševanje kaznivih dejanj (zloraba bančnih kartic, goljufije pri plačilih preko spleta) in ko je kaznivo dejanje povezano z vsebino na računalniku (zloraba avtorskih pravic, fotografski in video material spolnih zlorab otrok). Tako sta temeljni kaznivi dejanji napad na informacijski sistem, ki obsega neupravičen vstop v sistem zaradi premoženjske koristi, ter zloraba informacijskega sistema, običajno gospodarskih družb.

Izzivi zaradi razvoja tehnologije

“Pri tem se tožilci, katerih glavno poslanstvo je kazenski pregon zaradi zagotavljanja nujnega varstva pravnih dobrin posameznika in družbe, pa tudi sodniki, srečujemo s številnimi izzivi,” je priznala Veternikova, ki je aktivna tudi na področjih pridobivanja elektronskih dokazov in čezmejnega sodelovanja v kazenskih zadevah. “Tu je namreč ključno razumevanje, poznavanje in sledenje razvoju tehnologije, zato se pogosto srečujemo s težavami pri zavarovanju in preiskovanju elektronskih naprav, šifriranju elektronskih dokazov, čezmejnim dokazom, prestrezanju komunikacij v realnem času ter dokazih v oblaku,” je poudarila.

Veternikova v okviru strokovno-informacijskega centra na vrhovnem državnem tožilstvu sodeluje pri projektih nadgradnje informacijskega sistema tožilstva in je članica delovne skupine za pripravo podlag za delovanje evropskega javnega tožilstva pri nas, zlasti v povezavi z delovanjem informacijskega sistema, ki je še v nastajanju.

“V prihodnosti pa nas čaka 'spopad' s 5G omrežjem, ki bo prineslo dodatna vprašanja s področja zasebnosti, identifikacije uporabnikov, varnosti, nadzora komunikacije, ter umetno inteligenco, znotraj katere naj bi delovali roboti. A kdo bo dogovarjal za njihove napake?” je sklenila.

---