Kako na 31 kvadratih doseči občutek odprtosti

Kadar je na voljo razkošje kvadratov, se ni posebej težko igrati, majhna stanovanja pa so izziv, ki terja veliko izvirnosti in prilagodljivosti. Kako na 31 kvadratih doseči občutek zračnosti, prostornosti, odprtosti in hkrati zadostiti potrebi po zasebnosti? Pred to nalogo sta se znašla mlada arhitekta Urša Križman in Luka Fabjan, ki delujeta v Studiu AINO.

Klasično enosobno stanovanje iz 70. let prejšnjega stoletja je bilo tipično razdrobljeno in z utesnjenostjo svojih prostorčkov ni ponujalo kakovostnega bivanja. Lastniki so si želeli, da postane vsaj na videz prostornejše, zračnejše, želeli so si drugačen način bivanja in možnost, da lahko v njem sprejmejo in gostijo več ljudi. Odstranitev predelne stene je bila glede na te želje nujna, a ni bila tako samoumevna, kot se morda zdi. Pojavilo se je vprašanje zasebnosti in kot pravita arhitekta, je bilo potrebnih kar nekaj študij, da so prišli do končne rešitve - odprtega bivalnega prostora, ki se prilagaja trenutni uporabi.

Glavno vlogo igra - zavesa

Glavno vlogo v prostoru igra zavesa. Je funkcionalen in hkrati scenografski, odrski element: “Zavesa je element s spreminjajočim se faktorjem - že sama po sebi se spreminja, s svojimi dejanji pa preoblikuje še prostor. Poleg tega ima še dobre akustične lastnosti. Zagotavlja pol zasebnost - zvok in vonj prepušča, svetlobe ne. Ne posega v konstrukcijo, lahko je začasne narave,” pojasnita avtorja. Tako se z njeno pomočjo stanovanje lahko prelevi zdaj v spalnico, zdaj v dnevno sobo, kadar pridejo gosti, pa postane jedilnica. Nikoli pa ni vse hkrati.

Potrebnih je bilo kar nekaj študij, da so arhitekti prišli do končne rešitve - odprtega bivalnega prostora, ki se prilagaja trenutni uporabi.

Poleg zavese sta občutje prostora ustvarila z barvami, materiali in detajli: “Barve skoraj neopazno ustvarjajo prijeten topel prostor. Nepomembne površine so nevtralne barve in se poskušajo zliti s steno, pomembni elementi pa so izdelani iz naravnih materialov, kot so kamen, les, glina, medenina. Detajli so tudi bolj nezavedni element, ki pa močno vpliva na občutek - detajla navadno človek v prostoru ne opazi, ga pa lahko čuti.”

Občutek domačnosti dajo naravni materiali

Arhitekta Urša Križman in Luka Fabjan sta naklonjena naravnim materialom, iz njih tudi oblikujeta pohištvo in luči. Tudi za to stanovanje sta izdelala luči in mize. “Verjameva, da so naravni materiali tisti, ki dajejo prostoru občutek domačnosti. Zato jih poskušava v smiselni meri uporabiti. Proces oblikovanja predvsem naravnih materialov je navadno res nekoliko drugačen od oblikovanja ostalih elementov. Študija o lesu, kamnu, glini nastaja v delavniškem delu studia. Včasih se detajl zasnuje za mizarskim ponkom, in se ga potem preriše v načrte.” Oblikovanje elementov, ki so izdelani ročno, se ne konča, ko je načrt narisan, ampak šele takrat, ko so izdelani: “To pomeni, da je tudi sam proces izdelave ključen. Poleg tega je pri ročnem izdelovanju potreben pravi odnos do materiala - ne moremo siliti materiala v nekaj, kar ne more biti.” Sicer pa ročno delo ni nujno edina prava pot. “Je ključno za razumevanje materiala, vendar se je včasih smotrno ozreti tudi na sodobno tehnologijo.”

Pri tem je zelo pomemben preplet oblikovanja in obrtnega znanja, sodelovanje z mojstri, ki pomagajo pri uresničitvi prototipov. Kako sta našla mojstre, s katerimi sodelujeta? “To je res zahtevna in ključna stvar! Načeloma smo imeli srečo in smo se že v študentskih letih srečali z mojstri, ki so nam bili pripravljeni pomagati s svojim znanjem in orodji pri naših prototipih. Sicer pa veliko veliko klicev, sporočil ipd., nekaj srečanj, veliko 'teženja' ... In tako spoznaš določene ljudi, ki jim je razvijanje novih stvari v izziv in veselje, ki radi delijo znanje mladim arhitektom (navadno slovimo kot veliki nevedneži) in ki jim zaslužek ni prva misel. Seveda imajo takšni tudi veliko znanja, potrpežljivosti in volje do dela.”

Kje predmet dobi obliko?

Odnos do arhitekture, oblikovanja in svoje poslanstvo arhitekta iz Studia AINO jasno opredelita: “Najlepši del arhitekture je resnica o kvalitetni arhitekturi. Resnica je nekaj, kar ves čas raziskuješ, iščeš, preverjaš, dvomiš, na novo pišeš in spet iščeš. Vedno znova se pojavlja vprašanje, kje predmet dobi obliko. Če oblika nastane sama po sebi, potem navadno v sebi ne nosi tiste resnice, ki jo omenjamo. Oblika ima izvor, ima nekaj, iz česar črpa. Resnica studia AINO je material. Material je tisti, ki narekuje obliko, saj s svojimi značilnostmi pogojuje uporabo.”


Najbolj brano