Pravljica o družbi

Drevi bo na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča SNG Nova Gorica čas za prvo slovensko uprizoritev družinskega muzikala Božična pesem. Nastala je v režiji Ivane Djilas, ki se je podpisala tudi pod uspešnico Peter Kušter. Družinski muzikal v duhu inovativnega glasbenega gledališča upodablja eno najbolj znanih zgodb angleškega romanopisca Charlesa Dickensa.

NOVA GORICA > Božična pesem, zadnja premiera SNG Nova Gorica v letu 2019, bo poskrbela za predčasno praznično vzdušje.

Ivana Djilas, režiserka

“Resnično se nam je zdelo, da je zgodbo o pohlepu danes treba povedati, saj so ni tako nedolžna zgodba.”

Ko bogastvo deliš z drugimi

V znani zgodbi Charlesa Dickensa stari stiskač Ebenezer Scrooge tudi tokrat nima namena, da bi se veselil božičnih praznikov, a naposled s pomočjo duhov le spozna, da je sreča v tem, da bogastvo deliš z drugimi.

Danes je zgodba svojevrsten fenomen, ki ga v predprazničnem času tradicionalno obujajo povsod po svetu. Po njej je posnetih več kot 50 filmskih priredb in risank.

Umetniški vodja Marko Bratuš je bil tokrat v vlogi asistenta režiserke in dramaturg. “Predstava je nastala na podlagi zelo dobrih izkušenj z režiserko in njeno ekipo. Z minimalnimi spremembami igra skoraj identična ekipa kot pri Petru Kuštru,” pojasni Bratuš. Ob tem poudarja, da so želeli vrniti čarobnost v gledališče in gledalcem omogočiti, da se za uro in pol odmaknejo od realnega sveta. Namen je bil uprizoriti pravljico, v kateri gledalci dobijo nekaj pozitivnega in primernega za predpraznični čas.

Režiserka Ivana Djilas je po Bratuševih besedah v novogoriškem igralskem ansamblu združila najboljše pevske in plesne sposobnosti igralcev z domišljijo in s svojo ekipo ustvarila znova tisto, kar zna početi najbolje. “Projekt spodbuja vrednote človeškosti v kontekstu božiča. Ne spuščamo se v verski pomen, ampak odstiramo, kaj pomeni človeku,” še pravi tokratni dramaturg. In dodaja, da so v ospredju tako vrednote humanizma, družine, “kar danes pogrešamo v naši civilizaciji”.

V kaj kot družba verjamemo?

“Sprašujem se, na kakšen način je treba družbene fenomene razlagati na odru, da pridejo do ljudi,” pravi Ivana Djilas. Žanri, ki jih imamo za lahke, so po njenem prepričanju zelo primerni za podajanje socialnih tem, za pogovor o družbi: “Zame sta to melodrama in pravljica. V prvi gre vedno za konflikt človeka in družbe, v pravljicah pa ugotavljamo, v kaj verjamemo v resnici, v kaj kot družba verjamemo.”

Da je igra čarovnija in žur obenem, ne gre dvomiti, obenem pa je Božična pesem tudi projekt za igralce in občinstvo. “Resnično se nam je zdelo, da je zgodbo o pohlepu danes treba povedati, saj to ni tako nedolžna zgodba,” meni režiserka.

Pripoved o človeku, ki grabi denar vse življenje, v starosti pa se spreobrne, bodo začinili še glasba, s pomembnim avtorskim doprinosom Boštjana Gombača, petje, ples, vizualni vložki in lutka, za kar bodo po besedah ustvarjalcev odgovorni gibalno pametni in vokalno sposobni igralci. “Niso profesionalni plesalci, so pa izvrstni,” zatrjuje koreografinja Maša Kagao Knez. Ob gibu bodo ključni tudi aranžmaji in priredbe znanih in manj znanih skladb, saj ima glasba tu simbolični pomen.

Negativec z neizkoriščenim bistvom

V glavni vlogi bo Radoš Bolčina: “Igram zanimiv lik, kot so vsi klasični liki. Gre za preprost tekst, a sta vsak prizor in vsaka beseda na svojem mestu, zato so večni. Na negativce je treba pogledati s pozitivne plati, saj so kot čebula: z leti padajo z njega listi in razkrijejo pravo, neizkoriščeno bistvo.” Obrat tako daje gledalcem upanje, za igralce pa so velik izziv tudi prehodi iz enega razpoloženja v drugo.

“Igralec se tu lahko spet počuti kot otrok. Na odru je v varnem okolju za zganjanje norčij,” pa je povedal igralec Jure Kopušar. Igralka Patrizia Jurinčič Finžgar pa je opazila ekipni korak naprej v primerjavi s Petrom Kuštrom, tudi zaradi pridruženih Radoša Bolčine in Urške Taufer.

---