V iskanju novega zagona in podpore za oljkarstvo

Ob svetovnem dnevu oljkarstva je neformalna povezava več oljkarskih ustanov v koprski Pretorski palači priredila široko razpravo o prihodnosti te osrednje panoge sredozemskega kmetijstva, ki zaseda že prek 2300 hektarjev zemljišč. Temeljno sporočilo razprav je bilo, da Slovenija čim prej potrebuje strategijo razvoja oljkarstva in njeno podporo pri državnih organih.

V Pretorski palači v Kopru so o oljkarstvu razpravljali (z leve) dr. 
Tomaž Boh z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, 
kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, Branko Ravnik, direktor 
KGZSD in izolski župan Danilo Markočič.  Foto: Tomaž Primožič/FPA
V Pretorski palači v Kopru so o oljkarstvu razpravljali (z leve) dr. Tomaž Boh z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, Branko Ravnik, direktor KGZSD in izolski župan Danilo Markočič.  Foto: Tomaž Primožič/FPA

KOPER > Uvodoma je dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, v čigar okviru deluje Inštitut za oljkarstvo, vodilni partner včerajšnje obeležitve svetovnega dneva oljkarstva, poudaril, da gre za specifično, a pomembno panogo, ki si zasluži strategijo in sektorski pristop pri financiranju, saj imajo oljkarji zaradi več razlogov, med drugim majhnosti posestev in nepoklicnega angažmaja, manj priložnosti za prijavo na razpise EU.

Požarišče še dve leti po požaru v Izoli

Pišot je opozoril na dolgo reševanje prostorske stiske mednarodno priznanega oljkarskega laboratorija, ki je po požaru v Livadah v Izoli pred dobrima dvema letoma še vedno na rezervni lokaciji, zaradi česar je ogrožena mednarodna akreditacija. K rešitvi so v posebnem pismu pristojne pozvali vsi istrski poslanci in župani, direktor ZRS pa je dejal, da si pristojni pred javnostjo ne smejo več privoščiti neustreznega ravnanja z javnim denarjem.

Kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec je povedala, da iščejo možnosti za čim ustreznejšo umestitev oljkarstva v novi finančni perspektivi, s čimer bi sektor dobil ustreznejšo vlogo in tudi več sredstev, ki jih je bilo v minulih treh letih skupno nekaj več kot 1,2 milijona. A se bodo morali organizirati tudi oljkarji, tako za pripravo strokovnih podlag kot pri primerljivem povezovanju. Ministrica je povedala, da pač ne more soditi, zakaj v treh letih sedanje finančne perspektive nekatere zadeve niso bile izpeljane in da bodo v Bruslju poskušali za obdobje 2020-2024 izpogajati več avtonomije za ukrepanje v ranljivih sektorjih, kakršen je oljkarstvo.

Oljčne tropine ne bodo več odpadek

Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je povedal, da je oljkarstvo vedno potegnilo kratko, ker ni bilo v ustreznem fokusu, poslej bi pa utegnilo biti bolje, tudi zaradi ukrepov za ohranjanje majhnih kmetij. Obenem pa je oljkarje opozoril, naj ne razdrobijo preveč razpoložljivega denarja, ker sicer ne bo nikakršnega učinka. Izolski župan Danilo Markočič, tudi sam oljkar, je izpostavil, da v tem času oljkarstvo med drugim ogrožajo neustrezni predpisi, ki otežujejo prenos upravljanja oljčnikov na nove generacije oziroma zakupnike. Tako on kot kmetijska svetovalka Irena Vrhovnik pa sta opozorila, da je slovenska poraba oljčnega olja s komaj preseženim litrom olja na prebivalca na leto škandalozno nizka. Oljkarji so od ministrice izvedeli še, da bodo s spremembami zakona o kmetijstvu uredili precej pereče vprašanje odlaganja oljčnih tropin in vegetalnih vod.

V nadaljevanju je ugledni oljkarski publicist iz Rima Marco Oreggia predstavil njegov vodnik Flos Olei med 500 najboljšimi oljčnimi olji sveta. Slovenske oljkarje je pohvalil za dobro kakovost oljčnih olj in jim obenem položil na dušo, naj stremijo k čim bolj povezanemu nastopu in po možnosti s čim več pridelki iz avtohtonih sort.


Najbolj brano