Po visoki plimi več glodalcev
Čeprav nas že od nekdaj spremljajo naravne nesreče in so po njih posledice dokaj predvidljive, nas vsakič znova preseneti dejstvo, da se po visoki plimi množijo glodalci. Zakaj?
Foto: /
Pred kratkim so se zgodile poplave v obmorskih krajih. Poplavljalo je nenavadno visoko naraslo morje, in to površine v pristaniščih, mandračih, niže ležeče bližnje površine, kleti, lokale, tudi stanovanja.
Ob takšnih nesrečah nastane veliko okoliščin, ki omogočajo širjenje glodalcev, podgan in miši. Človek je že davno ugotovil povezavo med pojavom različnih kužnih bolezni in prisotnostjo podgan v svojem okolju. V različnih izrednih razmerah se te možnosti dodatno okrepijo.
Glodalci povzročajo gospodarsko škodo, saj poškodujejo, onesnažujejo in uničujejo hrano, hkrati tudi prostore z glodanjem gradbenih materialov in instalacij. V nas zbujajo odvratnost in strah ter neposredno ogrožajo zdravje ljudi.
Zaradi velikosti in hitre rasti prednjih zob potrebujejo glodalci nenehno obilico hrane in glodajo vse, na kar naletijo, saj se jim tako zobje trošijo. Grizejo tudi trde materiale, kable, gradbeni material, plastiko, mehkejše kovine, beton in poškodujejo napeljave, kar lahko privede do požarov, eksplozij in drugih okvar. Nekatere materiale uporabljajo tudi pri gradnji svojih gnezd. Ob tem poškodujejo predmete, tudi vrednejše (les, papir, tekstil ...). Ob glodanju in hranjenju povzročajo škodo na kmetijskih in prehrambenih izdelkih, uskladiščenih za prehrano ljudi. Poškodujejo embalažo, proizvode, jih onesnažujejo z iztrebki in urinom. Ocenjujemo, da glodalci onesnažijo do desetkrat več hrane, kot je použijejo.
Poleg povzročanja škode moramo upoštevati njihovo pomembno vlogo pri širjenju nalezljivih bolezni med ljudmi in domačimi živalmi. Za izkoreninjanje bolezni ne zadošča le uničevanje in iztrebljanje glodalcev. To je le eden od členov v verigi dejavnikov, ki onemogočajo širjenje teh bolezni.
Glodalci so rezervoar ali prenašalci vrste bolezni pri človeku. Najpomembnejše so: kuga, virusna hemoragična mrzlica, leptospiroza, tularemija, tifus, toksoplazmoza, lišmanjoza, salmoneloza, trihineloza, steklina in druge.
Izhajajoč iz teh ugotovitev moramo po najrazličnejših ujmah, kot je bila omenjena poplava, izvajati dodatne ukrepe za zatiranje glodalcev. Ti so se lahko ponekod že namnožili ali se bodo v kratkem pojavili prav zaradi novih ugodnih pogojev za razvoj - zaradi večje količine okvarjene, poškodovane hrane in odpadkov, zmanjšanega nadzora in splošnih higienskih norm.
Najpogostejši način zatiranja glodalcev, tudi na poplavljenih področjih, je izvedba okrepljene sistematične deratizacije v mestnih in primestnih naseljih in v vseh objektih na poplavljenih območjih. Glodalce zatiramo s kemičnimi sredstvi v obliki vab. Ukrepe izvajamo v stanovanjskih, proizvodnih, gostinskih, komunalnih in drugih objektih. Po izrednih dogodkih te ukrepe izvajamo še posebej na različnih odlagališčih, na krajih z veliko nakopičenimi odpadki in povsod, kjer so nastali ugodni pogoji za razvoj glodalcev.
Za izvedbo deratizacije uporabljamo kemične snovi, imenovane rodenticidi, ki jih primešamo določenim snovem, ki privabljajo glodalce. Pri izvedbi deratizacije uporabljamo antikoagulante, ki delujejo na glodalce preko prebavil, oziroma morajo biti vneseni v prebavila. Zelo pomembno je, da so te snovi mešane s takšno vabo, ki jo druge živali ne zaužijejo oziroma bi jo morale pojesti v velikih količinah (pšenica, parafin, zdrob, koruza). S tem se praktično izognemo možnosti zastrupitve hišnih živali. Nekatera sredstva imajo primešane snovi (grenčila), ki preprečujejo, da bi jih po nesreči zaužil človek (predvsem otroci) in domače živali.