Združeni obrtniki in podjetniki so močnejši, a politika jih še preslabo sliši

Štiri desetletja delovanja sta ta konec tedna obeležili tudi območni obrtno-podjetniški zbornici Postojna in Sežana, ki ostajata zavezani nudenju vsestranske podpore in pomoči svojim članom, s čimer v lokalnem okolju pomembno prispevata k rasti in razvoju malega gospodarstva.

POSTOJNA, SEŽANA > “Ob jubileju smo si za simbol izbrali človeško ribico, ki ima zelo težke pogoje za življenje in kljub temu dočaka visoko starost. Obrtniki in podjetniki moramo biti za naš dolgoročni obstoj vztrajni, delovni in inovativni. Kljub temu, da ne vidimo, kaj nam prinaša prihodnost, moramo začutiti priložnosti, ki nam jih nudi življenje,” je poudaril Franci Šemrl, predsednik postojnske zbornice in se zahvalil vsem, ki so s svojimi prizadevanji pripomogli k temu, da je zbornica dočakala jubilej.

Trenutno šteje približno 200 članov iz občin Postojna in Pivka, med člani pa prevladujejo prevozniki, gradbeniki, avtoserviserji in kovinarji. Šemrl si želi, da bi v svoje vrste pritegnili predvsem večje število mladih, za kar pa bodo potrebni tudi novi prijemi. “Danes smo v dobi interneta, kjer je mogoče vse najti, a članstvo ima tudi širši pomen, ki je v povezovanju. Močnejši kot smo, večjo besedo imamo. Mlade pritegnejo predvsem zgodbe uspešnih podjetnikov, od katerih se lahko kaj naučijo. Ni jih mogoče prisiliti, temveč se morajo sami prepričati, da jim članstvo prinaša korist.”

Franci Šemrl

predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Postojna

“Obrtniki in podjetniki moramo biti za naš dolgoročni obstoj vztrajni, delovni in inovativni.”

Sicer pa Šemrl opaža, da so podjetja njihovih članov, ki so preživela krizo, danes bolj zdrava in uspešnejša, pa tudi bolje pripravljena na morebitno novo krizo. Prednost je tudi dober kader, ki ga je danes težko dobiti in zadržati. “Tistim, ki smo tudi v krizi obdržali zaposlene z izkušnjami, je danes mnogo lažje kot tistim, ki so odpuščali, saj ima zdaj njihova konkurenca dober kader, oni ga pa iščejo,” je ocenil Šemrl.

“Zbornica se zaveda, da je njeno delovanje zelo pomembno za uresničevanje gospodarskih interesov obrtnikov in podjetnikov, saj s tem lahko prispeva k pospeševanju razvoja in rasti drobnega gospodarstva v svojem okolju, ki pa ni le njeno, temveč si ga delimo vsi, ki tukaj delamo in tudi živimo. V skupnem kraško-brkinskem prostoru predstavlja zbornični sistem eno največjih podjetij,” pa je na slovesnosti povedal Jernej Bortolato, predsednik sežanske zbornice, ki danes združuje približno 450 članov iz občin Komen, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina, kar jo uvršča med srednje velike zbornice v Sloveniji.

Potrebovali so jih, ne pa tudi marala

Zavedanje o pomenu združevanja v stanovske organizacije je v Sežani in Postojni dozorelo leta 1979, ko sta skupini obrtnikov ustanovili združenje obrtnikov.

Rudi Blažek, ki je sodeloval pri ustanovitvi takratnega postojnskega obrtnega združenja, je povedal, da jih je v skupno organiziranje gnal položaj obrtnikov. “Takrat smo se resnično borili za obstoj obrti. Niso nas enako obravnavali, saj nismo bili vključeni niti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Bili smo del gospodarstva, ki ga niso marali. Kolega je rekel, da smo bili kot tašča - potrebuješ jo, maraš pa je ne. Tako je tudi država gledala na nas. Ko je nastalo obrtno združenje, so nas jemali malce bolj resno.”

40 let pozneje meni, da bi bilo obrtništvo in podjetništvo v Sloveniji lahko še močnejše, če bi tudi politika prepoznala njegov potencial. “Politika je vedno obljubljala in obljubljala, pa bolj malo naredila, zato smo tudi izgubili vero, da sploh bo,” je poudaril Blažek in dodal, da bi k razvoju najbolj prispevala z ustreznimi davčnimi olajšavami. Opozoril je tudi na nujnost večjega poudarjanja razvoja domačega gospodarstva pred prodajami tujcem.

Stanovsko in ne politično združenje

“Časi, ko so se začeli obrtniki in podjetniki združevati, so bili vse prej kot prijazni. Obrtništvo je bilo v tistem času nujno zlo, obrtniki pa so imeli veliko omejitev,” se je spomnil tudi Miroslav Klun, ustanovni član in nekdanji predsednik sežanske zbornice in Obrtne zbornice Slovenije ter bivši sežanski župan. “

“Sežanci smo od nekdaj vedeli, da je združevanje edini pogoj za napredek, razvoj in uveljavitev pravic,” je še poudaril Klun: “Ideja, ki še vedno živi med obrtniki, je, da smo stanovska in ne politična organizacija. Nikoli nismo želeli biti politična opcija, vendar smo zaželeno, da so naši člani prisotni v političnih telesih.”

Eden takih je tudi Alojz Kovšča, predsednik Državnega sveta, ki prihaja iz obrtniških vrst. Prepričan je, da se morajo obrtniki aktivno vključiti v politiko. “Obrtniki so relativno majhno volilno telo. Ko politika deli, raje odreže majhnemu volilnemu telesu. Lažje je biti všečen katerikoli drugi družbeni skupini. Obrtniki namreč zahtevajo le eno, in sicer, da bi jim država pustila tisto, kar zaslužijo. A če bi jim pustila, bi to pomenilo, da ne more deliti drugim,” je bil v Sežani kritičen Kovšca.

Branko Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, pa je ob robu obeh slovesnosti poudaril, da temeljno vodilo zbornice ostaja izobraževanje, svetovanje in zastopanje. “Želimo si, da bi v bodoče lahko imeli takšno zakonodajo, ki bi nam dovoljevala razvoj podjetij in dostojni zaslužek naših zaposlenih.”

Ob tej priložnosti so tako v Postojni kot v Sežani podelili številna posebna in jubilejna priznanja.

---