Postojnski poklon Leu Vilharju

Po 20 letih Notranjski muzej ponovno gosti razstavo slikarskih del svojega ustanovitelja Lea Vilharja (1899-1971), slikarja, muzealca, družbeno-kulturnega delavca in svetovljana. Ob 120. obletnici njegovega rojstva je nastala kot plod zanimivega raziskovalnega dela članov študijskega krožka, ki so zbirali Vilharjeva umetniška dela iz zasebnih zbirk.

Razstava slik, ki so del zasebnih zbirk domačinov iz Postojne in okolice, bo na ogled do konca leta. Foto: Valter Leban
Razstava slik, ki so del zasebnih zbirk domačinov iz Postojne in okolice, bo na ogled do konca leta. Foto: Valter Leban

POSTOJNA > Zamisel o postavitvi razstave je vzniknila v skupini navdušencev in zbirateljev umetniških del. Nekateri so bili tudi člani postojnskega društva za širjenje vseživljenjskega učenja Hnum, v okviru katerega so zasnovali študijski krožek, ki se je povezal z Jezikovno šolo Athena in Notranjskim muzejem ter začel raziskovati. “Odločili smo se, da zberemo čim več slik Lea Vilharja, ki so v zasebnih zbirkah. Zaradi bogastva njegovega opusa smo zbiranje krajevno omejili na Postojno in okolico, vendar so slike po vsej Sloveniji, pa tudi v Franciji, Italiji, Ameriki,” pravi Flora Otoničar, predsednica društva Hnum. Zbrali so več kot 60 slik, zbiratelji pa so se jim oglašali še, ko so z zbiranjem že zaključili. V priložnostni galeriji Notranjskega muzeja so na ogled postavili 21 slik iz zasebnih zbirk in sedem iz likovne zbirke Notranjskega muzeja.

Društvo Hnum je ob tej priložnosti izdalo in založilo tudi katalog Poklon Leu Vilharju, v katerem je predstavljenih 44 njegovih slik: krajin, portretov in tihožitij.

Nostalgične podobe domače krajine

Kot so poudarili člani študijskega krožka, imajo slike Lea Vilharja za Postojnčane poleg umetniške vrednosti tudi nostalgično razsežnost: “Bolj kot njegova tehnika, ki sovpada s postimpresionistično, vmes pa se mešajo elementi akademizma, bolj kot njegova pot med realizmom in impresionizmom nas pritegnejo naslikane podobe domače pokrajine ob reki Pivki, starega mestnega jedra Majlonta, Postojnske jame in Predjamskega gradu.”

Na razstavi se je mogoče zazreti tudi v njegove portrete iz milanskega obdobja in podobe iz severne Afrike, kjer je preživel dobršen del ustvarjalnega življenja. “Zavedamo se, da gledamo opredmeteno zgodovino nekega časa, ki je minil, a se hkrati nadaljuje skozi zgodbe, ki jih slike nosijo s seboj, prek sodobnega časa v ciklično časovno zanko,” razmišlja Flora Otoničar.

To je peta razstava Vilharjevih del v Notranjskem muzeju. Prvo je leta 1947, takoj po ustanovitvi muzeja, pripravil Vilhar sam, naslednje pa so odprli ob 70. in 100. obletnici njegovega rojstva, leta 1969 in 1999, pa tudi leta 1981, ob deseti obletnici smrti.

V muzeju je Vilharju posvečena spominska soba, kjer so na ogled občasne razstave, v avli visi spominska plošča, muzej pa hrani tudi zbirko umetnin, katere del je razstavljen tudi tokrat.

Odprtja razstave se je s hvaležnostjo in ponosom udeležil tudi Vilharjev sin Andrej Vilhar z družino. Z željo, da bi bila tako Vilharjeva kot dela drugih postojnskih umetnikov čim prej na ogled tudi v nastajajoči postojnski mestni galeriji v nekdanji Kutinovi hiši, pa jo je pospremil postojnski župan Igor Marentič. “Njena vrata bomo odprli najkasneje leta 2021,” je obljubil.

Projekt so podprli občina, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Andragoški center Slovenije.


Najbolj brano