Nikogar ni, ki bi pobiral uporabljene igle

Na koga naj se obrnejo krajani, če na javni površini naletijo na odvržene narkomanske igle? Vprašanje, ki je znova vzniknilo ob nedavni najdbi igel v Olmu in zakrožilo tudi po spletu, očitno nima jasnega odgovora. Na območju slovenske Istre pa niti širše na Primorskem namreč ni ustanove, ki bi bila ustrezno usposobljena in zadolžena za pobiranje odvrženih igel.

Tovrstnih prizorov bi bilo v okolju manj, če bi imeli varne sobe, so prepričani v društvih, ki se ukvarjajo s pomočjo odvisnikom od drog. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Tovrstnih prizorov bi bilo v okolju manj, če bi imeli varne sobe, so prepričani v društvih, ki se ukvarjajo s pomočjo odvisnikom od drog. Foto: Tomaž Primožič/FPA

KOPER > V Ulici generala Levičnika v Olmu so krajani pred slabima dvema tednoma naleteli na kup odvrženih igel, ob katerih so ležali tudi žepni nož, dva vžigalnika, vrečki tobaka in - nenavadno - vrečka modrih konfetov. Iz operativno-komunikacijskega centra policije, kamor so krajani najprej poklicali, so jih usmerili na društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam Svit in jim obenem svetovali, naj počakajo do naslednjega dne, saj da ob tistem času (okrog 19. ure) ne bodo dobili nikogar. Ker niso želeli čakati, so krajani igle odstranili sami.

Na tak prizor so nedavno naleteli krajani v Olmu.

dr. Milan Krek, koprska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje

“Ve se, katera je na občinski ravni profesionalna služba za odstranjevanje odpadkov.”

Nihče ni usposobljen

Poizvedeli smo, kdo je tisti, ki bi jim moral priskočiti na pomoč, in naleteli na veliko sistemsko luknjo. Tako v Svitu kot v Marjetici Koper namreč pravijo, da njihovi zaposleni niso ustrezno usposobljeni za odstranjevanje odvrženih igel. V Svitu so sicer v preteklosti to počeli prostovoljno, dokler ni iz koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prišlo opozorilo, naj tega ne počnejo več, saj za to niso ustrezno usposobljeni. Svoje uporabnike društvo Svit sicer že vsa leta delovanja osvešča o varnem shranjevanju uporabljenih injekcij in drugih materialov, za to so jim na voljo zabojniki različnih velikosti, skrbijo pa tudi za zbiranje uporabljenih materialov, ki gredo nato na pravilno uničenje. Strokovna vodja v Svitu Žanin Čopi opaža, da se v letošnjem letu pojavlja več obvestil o neprimerno odvrženih iglah kot v preteklosti, pri čemer “je to pogosto povezano z uporabniki prepovedanih drog, ki niso domačini, temveč prihajajo iz Italije”.

V koprski občinski upravi potrjujejo, da na tem področju zeva sistemska luknja: “Na območju Mestne občine Koper ne deluje služba oziroma organizacija, ki bi bila pristojna za odstranjevanje nevarnih infektivnih odpadkov iz narave. Javno podjetje Marjetica Koper kot koncesionar gospodarskih javnih služb v okviru svojega rednega delovanja le prevzema nevarne odpadke občanov.”

Krek: Ve se, kdo je zadolžen za odstranjevanje odpadkov

Na podobna pojasnila smo naleteli tudi v Komunali Izola in v Okolju Piran. V obeh pravijo, da njihovi zaposleni niso usposobljeni za odstranjevanje infektivnih odpadkov. V Izoli pravijo, da o takšnih najdbah obvestijo Svit, medtem ko gredo delavci Okolja kljub vsemu na teren. “Čeprav nismo pristojni za to, ne kompliciramo, saj so igle pogosto odvržene na občutljivih točkah, denimo v bližini vrtca. Poberemo jih in predamo naprej v ustrezno obdelavo,” nam je povedala Sandra Martinčič Loboda iz Okolja Piran.

“Ve se, katera je na občinski ravni profesionalna služba za odstranjevanje odpadkov,” predstojnik koprske enote NIJZ dr. Milan Krek odgovarja na vprašanje, kdo je zadolžen za odstranjevanje odvrženih igel z javnih površin. Igla je resda infektiven odpadek, a to velja tudi za druge odpadke, denimo za odvržene higienske tampone, ki za komunalna podjetja niso tako problematični kot igle. Če njihovi zaposleni za ravnanje z infektivnimi odpadki niso ustrezno usposobljeni, naj komunale poskrbijo, da bodo, še poziva Krek. Izobraževanje o pravilnem ravnanju s takšnimi odpadki jim je na voljo na NJIZ, dodaja.

Dr. Milan Krek

Z zavedanjem, da področje ni sistemsko urejeno, so iz Mestne občine Koper ministrstvu za okolje in prostor letos poslali pobudo k dopolnitvi zakonodaje s področja ravnanja z odpadki. “In sicer tako, da se določi proces klasifikacije in razvrstitve nevarnih infektivnih odpadkov. Le na ta način bomo dosegli, da se število odvrženih igel in drugih nevarnih odpadkov v okolje zmanjša,” menijo.

Če bi imeli varne sobe ...

Po mnenju organizacij, ki redno delajo z odvisniki od prepovedanih drog, od koprskega Svita do goriškega Šenta in ljubljanske Stigme, bi težave z odvrženimi iglami najučinkoviteje odpravila ali vsaj močno omilila uresničitev že 15 let stare, a še vedno neuslišane pobude o vzpostavitvi varnih sob. Zanje si prizadevajo tudi v društvu Svit. “V teh prostorih bodo uporabniki lahko uporabili droge na manj stresen in zato varen način, uporabljeni material pa bodo odložili v za to pripravljene zbiralnike,” pravi Žanin Čopi.


Komentar novinarja

Ilona Dolenc

Igle, s katerimi se ne želimo ubadati

Čeprav so zadnja leta tudi pri nas na pohodu nove, sintetične droge, tiste tradicionalne ostajajo v obtoku. In čeprav je ozaveščanje o varnem shranjevanju uporabljenih injekcij doseglo določen učinek, številni uporabniki še vedno ne zmorejo ali nočejo “pospraviti” za seboj. Na enega takšnih prizorov so nedavno naleteli krajani v Olmu pri Kopru in nanj opozorili tudi s spletno objavo. Dokler nepravilno odvržene narkomanske igle ostajajo skrite v zapuščenih in propadajočih stavbah, se kot ...

Preberi več

Najbolj brano