Brata, a tako zelo različna

Dovolj je bilo nemške nadvlade v razredu hitrih cestnih dirkalnikov, zato so Korejci potiho razvijali svoje orožje. Pred dvema letoma je bila rojena oznaka N, ki je pri Hyundaiju na eni strani pomenila športnost, na drugi pa Nurburgring. Slovita steza, kjer so testni vozniki pilili športni karakter novega športnika.

Hyundai se je z modelom i30 N ponosno postavil ob bok nemški in 
francoski konkurenci. Izjemen športnik, ki za razliko od tekmecev 
ponuja tudi dovolj zmerno ceno. Foto: Peter Pirkovič
Hyundai se je z modelom i30 N ponosno postavil ob bok nemški in francoski konkurenci. Izjemen športnik, ki za razliko od tekmecev ponuja tudi dovolj zmerno ceno. Foto: Peter Pirkovič

Želja je bila, da bi se ena na ena pomerili z golfom GTI, ki je nekakšen sinonim za športne avtomobile. Najprej so predstavili petvratno kombilimuzino, a veliki met jim je uspel, ko so na trgu predstavili različico i30 fastback. Čeprav v Evropi nismo pretirani ljubitelji limuzinskih zadkov v tem razredu, je pri tem avtomobilu zunanja podoba zelo lično narisana in hkrati prinaša tudi nekaj kupejevskih potez. A če omenjeno obliko preselimo v različico N se zdi, da so zadeli terno. Nenazadnje to potrjujejo tudi prodajne številke, saj (slovenski) kupci modela N povečini izberejo karoserijsko različico fastback.

Oznaka N za brutalnost

V zadnjih toplih oktobrskih dneh mi je, kot naročeno, v roke “padel” najhitrejši izmed bratov v paleti i30. Najprej nekaj pomembnih številk. Avto je opremljen z dvolitrskim štirivaljnim bencinskim turbo motorjem, ki v testnem vozilu razvija natanko 202 kilovata moči in nosi oznako performance. Za prenos moči na sprednji kolesni par je na voljo le šeststopenjski ročni menjalnik, kar omogoča vozniku nekaj dodane prvinskosti med bolj agresivno vožnjo. V tistih nekaj dneh, ko sem se z njim intenzivno družil, sem vselej ob zagonu motorja na volanskem stikalu izbral program N.

Tehnični podatki i30 N

Dimenzije (D/Š/V): 4455 mm, 1795 mm, 1417 mm

Motor: dvolitrski bencinski turbo motor 202 kW (275 KM)

Navor: 378 Nm pri 1500 vrtljajih

Gume: 235/35/R19

Posoda za gorivo: 53 litrov

Cena: 34.190 evrov

Ni lepšega za voznikovo uho kot hladni zagon in brbotanje iz izpušnega sistema. Ko zaprem vrata in sedim v globokih športnih sedežih ter razmeroma dobro izolirani kabini, nekaj dodatnih umetnih decibelov športnega zvoka dodajo še zvočniki, čemur se tudi pri Hyundaiju niso mogli upreti. Izbira voznega programa performance ne prinaša zgolj glasnejšega izpušnega sistema in pokanja, pač pa pomenljivo učvrsti vzmetenje, spremeni delovanje motorja, odzivnost stopalke za plin, s tem pa i30 N postane kot nekakšen cestni dinozaver. A vse je nenazadnje odvisno tudi od počutja in znanja voznika. Na izbiro so tudi drugi, do voznika bolj prijazni programi. A dejstvo je, da i30 N ni za vsakogar. Da bi vsaj delno izkoristili njegovo brutalnost, so zaželene vozniške veščine.

Klasična ročna zavora

Dodatno težo k športnim užitkom na cesti daje še ročni menjalnik, ki omogoča zelo kratke in natančne gibe, ter pri prestavljanju v nižje prestave sproži dodajanje vmesnega plina (to možnost lahko izklopimo). Za tiste bolj vešče je i30 N opremljen s klasično ročno zavoro. Ob dodatnem trisekundnem stisku stikala s karirasto zastavico (izklop vseh elektronskih pomagal) se za marsikoga zabava šele začenja. Razvojniki so šli še stopničko višje in med merilnike vgradili indikator idealnega prestavljanja in dodatno označena oranžna polja na merilniku vrtljajev, ki opozarjajo, da po hladnemu zagonu z vrtljaji ni najbolj primerno prečkati te cone.

Tehnični podatki i30 1.4 T-GDI N line

Dimenzije (D/Š/V): 4455 mm, 1790 mm, 1419 mm

Motor: 1,4-litrski bencinski turbo motor 103 kW (140 KM)

Navor: 242 Nm pri 1500 vrtljajih

Gume: 225/40/R18

Posoda za gorivo: 53 litrov

Cena: 27.790 evrov (cena z dodatno opremo 29.255 evrov)

Pri Hyundaiju so zasnovali več kot odličen cestni dirkalnik, ki že na prvi pogled kaže znake agresivnega videza. Avto, ki je za dvanajst centimetrov daljši od petvratnega modela in ima za 450 litrov prostora v prtljažniku, je nekoliko nižji, serijsko je opremljen z 19-palčnimi platišči in Pirellijevimi gumami, ki zelo učinkovito grabijo asfalt, precej opazne so v rdečo obarvane zavorne čeljusti (Brembo), medtem ko zadek krasijo minimalističen karbonski spojler, dvojna izpušna cev in difuzor. Hyundai i30 N je kljub izdelanemu videzu lahko povsem klasičen avtomobil, ko voznik izbere program normal ali eco. Pri slednjem lahko celo nekaj decilitrov privarčujemo, a pri tem avtomobilu poraba ne igra bistvene vloge. Na cesti je izjemno suveren in izdelan za premagovanje zavitih cest, za kar mu izdatno pomaga elektromehanska zapora diferenciala in zelo natančen volanski mehanizem. Osrednji osempalčni zaslon na dotik v primeru i30 N ne igra samo vloge multimedijskega vmesnika, pač pa vozniku ponudi celovit vpogled v potovalne podatke (G-sila, navor, moč, turbo polnilnik), hkrati pa je možno vse posamezne parametre še dodatno nastavljati (motor, izpušni sistem, šasija in podvozje). Skratka, ves čas bo v njem za voznika precej zabavno.

Klasični N line

Nekaj dni pred spoznavanjem s pravim i30 N sedem še v različico, ki je za širši krog ljubiteljev modela i30 morda še bolj zanimiva in cenovno dostopna. Ta nosi oznako N line. Ta je na voljo tako z dizelskim kot bencinskimi pogoni in samo v petvratni oziroma fastback karoserijski različici. Na preizkusu sem ponovno imel fastbacka, ki ga je poganjal 1,4-litrski T-GDI motor s 103 kilovati moči, a je bil za razliko od izvedbe N ta opremljen s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom. S štirivaljnikom sta namreč uigran par.

Še dobro, da sem i30 N spoznaval nekoliko kasneje. Razlika v moči je nadvse očitna. Različica N line bo dober kompromis za širok krog uporabnikov, saj stavi na všečen in bolj športen videz, povprečnemu vozniku pa turbo bencinski motor ponudi dovolj zaloge moči in hkrati tudi razmeroma ugodno porabo goriva, ki se le redko dvigne čez sedem litrov.

Da so se Korejci vseeno malce drugače lotili športnega N line karakterja, pove dejstvo, da ima avto malce izboljšane nastavitve podvozja, da je malenkost bolj trd, volanski mehanizem ponudi več natančnosti, zavore pa za stopnjo več učinkovitosti, vse to pa se v praksi pokaže v precejšnji suverenosti na cesti. Paket N line dodatno prinaša še dvojno izpušno cev, kjer se tu in tam vendarle sliši kak blagi pok, večja 18-palčna platišča, difuzor, osrednjo meglenko v trikotni obliki, nekoliko bolj športne sedeže in športni vozni program.

Opazna razlika v ceni

Fastback je dobra izbira tudi zato, ker ima nekoliko večji prtljažni prostor (450 litrov), v primerjavi s petvratno karoserijsko izvedbo, s preklopom naslona zadnje klopi pa postane prostorsko dovolj zanimiv, da sem v njem prepeljal tudi otroško posteljo. Razlika med N line in N perfomance je tudi v tem, da je v prtljažniku hitrega N opazna prečna ojačitev, ki na prostor bistveno ne vpliva.

Med obema je zelo jasno začrtana razlika v opremi. Za dodatek 1700 evrov pri paketu N line kupci dobijo sicer kar nekaj dodatne opreme, kjer ni bilo opaziti radijskega DAB sistema in ne led žarometov, ki jih nadomešča rahlo odslužena halogenska osvetlitev. Končna cena avtomobila se ustavi pri dobrih 22 tisočakih. Pri i30 N je zgodba drugačna, saj je ta do vrha napolnjen z vsem, kar tovarna pravzaprav premore. Paket performance dvigne ceno Hyundaijevega športnika za pet tisočakov. Slednja se z izborom nekaterih dodatkov ustavi tik pod 35 tisočaki, kar je precejšnje odstopanje od šibkejšega brata, a upoštevajoč ves razvoj se zdi, da je za tovrstni avto cena pošteno nastavljena. Tudi zato, ker i30 N ni samo klasična športna “šminka”, ampak zelo suveren cestni dirkalnik z dobrimi dirkaškimi geni.


Najbolj brano