Prihaja Michelin. Komu se bo izplačal?

Slovenija bo marca dobila prvi Michelinov vodnik po najboljših slovenskih gostilnah in restavracijah. Ocenjevalci že mesece anonimno obiskujejo in ocenjujejo slovensko gastronomsko ponudbo, pri vodniku s stoletno tradicijo pa za zdaj ne izdajo nobene podrobnosti o tem, koliko restavracij bo dobilo prostor na njihovih straneh, kaj šele, katere so to.

LJUBLJANA > Direktor prodaje in marketinga Michelin Romain Perrier, ki je včeraj obiskal Dneve slovenskega turizma, je o slovenski gastronomiji govoril na splošno, a s presežniki. Slovenija ima po njegovih besedah velik kulinarični potencial, gastronomski navdušenci pa pri nas poleg kakovostnih lokalnih sestavin cenijo mešanico slovanskih, sredozemskih, germanskih in južnih vplivov.

Perrier: Slovenija bo zasijala po vsem svetu

Skupina Michelinovih ocenjevalcev slovenske gostilne in restavracije obiskuje že 12 mesecev. Koliko je ocenjevalcev, koliko restavracij bodo ocenili in kakšne ocene se obetajo, do marca ostaja skrivnost. Perrier je povedal le, da so nekatere restavracije obiskali večkrat, saj je eden od kriterijev konstantna kakovost ponudbe, obiski pa se bodo nadaljevali tudi po izidu vodnika, ko bodo začeli zbirati gradivo za vodnik 2021.

57

odstotkov popotnikov

in

80

odstotkov poslovnih gostov je pripravljenih podaljšati svoje bivanje, če ima destinacija restavracije z Michelinovo zvezdico

Michelinov vodnik ima stoletno tradicijo, Michelinova zvezdica, kaj šele dve ali tri, pa ponese slavo kuharskega mojstra po vsem svetu. Kaj pa z Michelinovim vodnikom pridobi država? “Ne le da 84 odstotkov popotnikov zaupa priporočilom vodnika Michelin, ampak ima ta ogromen pozitiven vpliv tudi na razvoj kulinarike. Zaradi ocenjevanja kuharski mojstri vedo, kam se uvrščajo, tekmujejo med seboj na pozitiven način, to pa pomembno vpliva na kulinarično sceno v državi,” je prepričan Romain Perrier.

“Turisti so pripravljeni porabiti več denarja,” še poudarja sogovornik, ki v predstavitvi Slovenije najbolj petičnim gurmanom vidi izjemno promocijo za državo. “Prisotni smo po vsem svetu, na socialnih omrežjih imamo 3,3 milijona zelo zvestih sledilcev, zaradi tega bo Slovenija po mojem marca 2020 zasijala po vsem svetu.”

Denis Ivošević

direktor Turistične skupnosti Istre

“Ko pridete na radar Michelina, pridete na radar najvplivnejšega enogastronomskega medija na svetu. Vsak vodnik je pomemben, samo eden pa je rdeči Michelinov vodnik.”

STO bo investirala 425.000 evrov na leto

Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak poudarja, da je prihod najuglednejšega mednarodnega vodnika po kulinaričnih doživetjih velika priložnost za razvoj produktov z visoko dodano vrednostjo. Prav to Slovenija zelo potrebuje. “Michelin nagovarja najbolj petične gastronomske turiste. Ti so za vrhunska gastronomska doživetja pripravljeni odšteti večje vsote, se zanje odpeljati tudi dlje in na destinaciji podaljšati dobo bivanja. Prav takšne goste si želimo pritegniti v Slovenijo,” pravi Pakova.

Državo bo sodelovanje z Michelinom v prihodnjih dveh letih stalo po 425.000 evrov na leto. STO bo denar porabila za promocijo, pripravo marketinških in novinarskih vsebin, tiskanje kulinaričnega vodnika, slovesnost ob podelitvi nagrad ter gostovanja naših kuharskih mojstrov v tujini.

Koliko zvezdic bo Michelin v prvem ocenjevanju namenil Sloveniji?

Rdeči vodnik Michelin, ki ponuja namige za obisk gostiln in za prenočišča, je prvič izšel v Franciji leta 1900. 120 let kasneje bo obravnaval tudi Slovenijo. O tem, katere gostilne bi utegnile dobiti Michelinovo priporočilo in katere celo zvezdico, dve ali tri, se je ob včerajšnji napovedi prihoda k nam vnelo precej razprav. Ko je leta 2017 Michelin prišel na Hrvaško, je podelil eno zvezdico, lani še dve. Tudi za Slovenijo je pričakovati konservativen pristop, a vendarle z več zvezdicami v prvem ocenjevanju. Glavni favoriti so na Primorskem, v prvi vrsti Hiša Franko Ane Roš in Valterja Kramarja iz Starega sela pri Kobaridu ter gostilna Pri Lojzetu Tomaža Kavčiča na Zemonu, ki bi utegnili celo preskočiti vstopno eno zvezdico in osvojiti kar dve. Med kandidati za Michelinovo zvezdico bi na Primorskem lahko bili še Dam Uroša Fakuča iz Kromberka, Pikol družine Gašparin iz Rožne doline in Mahorčič iz Rodika, v Ljubljani Strelec z Igorjem Jagodicem z Ljubljanskega gradu in legendarni JB Janeza Bratovža, na Štajerskem brata Grega Vračko iz Hiše Denk iz Kungote in David Vračko iz mariborskega Maka, zelo visoko pa na lestvici morebitnih zvezdičnih restavracij kotira tudi Debeluh Jureta Tomiča iz Brežic. Širokogrudnosti mednarodnih ocenjevalcev pa pravzaprav ne gre pričakovati, saj si morajo pustiti nekaj manevrskega prostora tudi za prihodnja leta. SAŠO DRAVINEC

Marketinški strokovnjak Miro Kline je na naša vprašanja, kaj tolikšna investicija prinaša Sloveniji ter kdaj in kako se povrne, povedal, da so simbolne koristi takšnega vodnika večje od kratkoročnih finančnih. “Veliko več je v simboliki kot v denarju. Prav simbolika pa manjka Sloveniji. Sloveniji manjka takšnih presežnih stvari.” Kako se ustvarja simbolna vrednost, Kline pojasnjuje na ugledu Švice. “Najprej je treba ustvariti to vrednost, denar pa pride z zamikom enega, desetih, morda stotih let.”

Hrvaški se rdeči vodnik izplača

Medtem ko bo Slovenija dobila prvi Michelinov vodnik, bodo na Hrvaškem marca listali že svojega četrtega. Hrvaška se ponaša s petimi restavracijami, ki nosijo po eno zvezdico. V Istri je to restavracija Monte iz Rovinja. Poleg te si je še 14 istrskih restavracij prislužilo priporočilo v Michelinovem vodniku. “Izkušnje Istre in Hrvaške so zagotovo pozitivne. Ko pridete na radar Michelina, pridete na radar najvplivnejšega gastronomskega medija na svetu. Vsak vodnik je pomemben, samo eden pa je rdeči Michelin,” o sodelovanju z Michelinom pravi Denis Ivošević, direktor Turistične skupnosti Istre. Hrvaška Istra je bila že pred tem prisotna v vseh drugih uglednih vodnikih, sistematično je razvijala vrhunsko ponudbo, Michelin pa je pritegnil novo in drugačno publiko, saj “Michelinove zvezdice naredijo razliko”, pravi Ivošević.

Sodelovanje z Michelinom je po njegovem smiselno le, če je dolgoročno. Kar koli drugega bi bila izguba časa, denarja in ugleda države. “Ko vstopiš v ta projekt, je treba veliko delati, da ostaneš na enakem nivoju ali še napreduješ.” Na eni strani so vsi reflektorji na tistih, ki so omenjeni v vodniku, na drugi pa projekt spodbuja celotno destinacijo, da izboljša svojo ponudbo, pojasnjuje Ivošević. Na Hrvaškem je tako nastalo ozračje pozitivne konkurence; tudi ostali gostinski objekti, sobodajalci in drugi ponudniki izboljšujejo svojo ponudbo, država pa dobiva nov ugled.

---