Z znanjem do še boljšega terana

Na predvečer osrednjih dogodkov ob martinovanju so v štanjelskem gradu pripravili simpozij o teranu in kraških pridelkih. Na njem so številni strokovnjaki in raziskovalci govorili o prihodnosti terana in novostih iz vinogradništva, ki lahko še izboljšajo njegovo kakovost.

Z  včerajšnjim simpozijem o teranu in kraških pridelkih so v Štanjelu pričeli letošnje martinovanje na Krasu.  Foto: Petra Mezinec
Z včerajšnjim simpozijem o teranu in kraških pridelkih so v Štanjelu pričeli letošnje martinovanje na Krasu.  Foto: Petra Mezinec

ŠTANJEL > Simpozij je ena od aktivnosti, ki potekajo v okviru Interregovega projekta med Italijo in Slovenijo Agrotur II, v katerega so vključeni Kmetijski inštitut Slovenije, Univerza v Trstu, Univerza v Vidmu, Univerza v Novi Gorici in Občina Komen. “Ni naključje, da smo za izvedbo simpozija izbrali prav včerajšnji dan. To je namreč dan, ko je dovoljena prodaja mladega vina,” je pojasnil vodja projekta Klemen Lisjak.

O novem pravilniku za konzorcijski teran

Med drugim so na simpoziju spregovorili tudi o predlogu novega pravilnika za konzorcijski teran. V letošnjem letu so tako spremljali vinograde enajstih vinogradnikov iz Združenja konzorcij kraških pridelovalcev terana. Predlagali so štiri kriterije, s katerimi bi zagotovili najboljši teran na čezmejnem območju Krasa: na trsu naj bi bilo le sedem grozdov, ocena vinogradniških opravil in fenoloških karakteristik vinske trte mora znašati vsaj 85 točk od 100, grozdje naj bi dosegalo 85 Oe sladkorne stopnje, priporočen čas trgatve po 25. septembru.

Kraški pršut v družbi sredozemskih pršutov

Martin Škrlep s Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavil posebnosti kraškega pršuta v primerjavi z ostalimi sredozemskimi pršuti. Vsem je skupno, da gre za izdelek iz enega kosa, ki ga v postopku predelave najprej suho solijo, sledijo hladna faza ter fazi sušenja in zorenja. Kraški pršut je izdelek z geografsko zaščito. Za razliko od pršutov iz Parme, San Daniela in Modene izvor surovine ni pomemben, predpisana pa je obdelava in sušenje na Krasu. Ponekod so zahteve še višje. Za Jamon sec de Corse je tako predpisana paša na želodu in kostanju vsaj 30 dni. Po teži kraški pršut spada med lažje in srednje pršute, najmanjša predpisana teža surovega stegna je devet kilogramov, precej večji so pršuti italijanskega tipa, kot sta parmski in istrski pršut. “Proces obdelave kraškega pršuta je podoben italijanskemu, po predpisih traja najmanj leto dni. Pri nekaterih vrstah je obdelava krajša, pri drugih podobna, za nekatere pa še precej daljša - nekatere vrste iberskega pršuta zorijo do treh let,” je še pojasnil Škrlep.

“Če želimo slediti drugim konzorcijem, moramo delati na kakovosti. Le tako lahko dobimo dobro in gosto vino. Letos smo te kriterije z namenom izboljšanja najkakovostnejšega terana uvedli testno, kako se bodo obnesli, bomo videli. Eden glavnih ciljev pa je tudi poenoten čezmejni konzorcij, trenutno v projektu Agrotur II sodeluje pet vinogradnikov z italijanske strani Krasa,” je pojasnil Lisjak.

Poskus namakanja kraških vinogradov

V sklopu Agroturja II skušajo tudi optimizirati uporabo vode v vinogradih. “V Sloveniji so izkušnje z namakanjem skromne. V letih, ko je namakanje potrebno, vinogradniki običajno namakajo brez kakršnihkoli meritev vodnega stresa vinske trte, količine vode v tleh in obdobja, kdaj ter koliko namakati. Zato je bil naš cilj optimizirati namakanje, preveriti, kakšna naj bo optimalna količina dodane vode, da hkrati trto še vedno vzdržujemo v blagem sušnem stresu, kar se kasneje odrazi v boljši kakovosti rdečega grozdja in vina,” je pojasnil Jan Reščič z Univerze v Novi Gorici. Želeli so preveriti vpliv namakanja s kapljičnim sistemom nad tlemi in v tleh ter na podlagi pridobljenih podatkov izdelati stroškovno analizo.

V Sloveniji so poskus izvedli v vinogradu vinske kleti Vinakras v Komnu, kjer že imajo postavljen namakalni sistem. Namakali so dvakrat v sezoni, ob julijskem in avgustovskem toplotnem valu, testirali pa so dve različni količini vode. “S tem smo zmanjševali pretiran stres in hkrati trto vzdrževali v rahlem sušnem stresu, ki je pozitiven za kakovost grozdja. Kontrolo so predstavljale vrste v vinogradu, ki niso bile namakane,” je povedal Reščič. Dobljeni rezultati kažejo v prid namakanju s sedmimi litri vode na kvadratni meter. Na dokončne rezultate bo treba še počakati, je še dodal, vendar preliminarni rezultati poskusa kažejo povečanje velikosti grozdnih jagod od štiri do 13 odstotkov, posledično tudi pridelka, kar bi pomenilo ekonomsko upravičenost tega ukrepa.

Nad ogorčico na naraven način

Cilj projekta Biovine je razvoj novih sistemov vinogradništva, ki temeljijo na povečanju funkcionalne biotske raznovrstnosti rastlin, je pojasnil Saša Širca z oddelka za varstvo rastlin Kmetijskega inštituta Slovenije. Projekt se je pričel pred letom in pol, trenutno je na polovici izvajanja, zato konkretnejših izsledkov še nimajo, vendar bodo, je prepričan Širca, pomembni za vse ekološke vinogradnike in vinogradnike, ki želijo z okolju prijaznimi ukrepi varstva rastlin zmanjšati uporabo pesticidov.

“Glede Krasa bodo rezultati pomembni predvsem zaradi specifične skupine talnih škodljivcev, ogorčice vrste Xpihinema index, ki prenašajo zelo pomemben virus vinske trte - virus pahljačavosti listov vinske trte. Za te ogorčice ugotavljamo, da so na Krasu vedno bolj razširjene, v sklopu projekta pa iščemo možnosti za njihovo zatiranje,” je pojasnil Širca.


Najbolj brano