O mineralih, Zoisu in razvpitem Casanovi

Razsvetljenemu industrialcu, v svojem času najbogatejšem Slovencu in kulturnem mecenu Žigi Zoisu, so ob 200. obletnici smrti v Idriji posvetili dva spominska dneva. Založba Bogataj je izdala knjigo Marije Kacin o Zoisu, Casanovi in Trstu, prirodoslovni muzeje pa je razstavil delček mineralov iz Zoisove mogočne zbirke.

IDRIJA > Vsestranskega gospodarstvenika, naravoslovca, pisatelja in razsvetljenega kulturnega mecena Žigo Zoisa (1747-1819) so v okviru odsevov živosrebrnega časa najprej predstavili starejšim in nato še šolajočim se Idrijčanom. S pomočjo knjige dr. Marije Kacin, ki jo je ob 200. letnici Zoisove smrti izdala Založba Bogataj in delčka mineraloške zbirke, ki jo je posodil Prirodoslovni muzej, predstavil pa geolog dr. Miha Jeršek.

V Trstu rojeni Zois raziskovalno že dolgo zaposluje vitalno 92-letno profesorico, Tržačanko idrijskih korenin dr. Marijo Kacin. Tokrat je ob Zoisu preučila še njegove vezi z razvpitim lomilcem src, a prav tako razsvetljenim in razgledanim Giacomom Casanovo (1725-1798). Raziskavo je skupaj z množico arhivskih dokumentov zbrala v knjigo Žiga Zois, Casanova in Trst. Posvetila jo je očetu Antonu Kacinu, ki je pred stotimi leti skupaj z Božidarjem Jakcem maturiral na idrijski realki prav na temo Zoisovega slovstva.

Na predstavitvi se je podrobno posvetila obema. Predvsem vezem Zoisa z znamenitim pustolovcem, ki je bil v Benetkah obtožen in zaprt zaradi nemorale in je na razvpit način ušel iz tamkajšnje ječe. Vest, da je pomiloščen, je 19 let pozneje dočakal prav v Trsu. “V Trstu je prebil dve leti. Kot običajno je poudarjal, da so zanj v življenju najpomembnejše čutne naslade. V resnici pa šlo za pedantnega, vztrajnega, dobro plačanega beneškega industrijskega vohuna. Glasniku novih, na izobrazbi utemeljenih časov, mlajšemu Zoisu je bil Casanova všeč,” je poudarila Kacinova. Vse njune “prigode” in duha tedanjega časa je zanimivo opisala v knjigi. Kogar zanima čas 18. stoletja in takratno razsvetljensko dogajanje med Benetkami, Trstom in Ljubljano, bo napeto napisano delo z veseljem prebral.

Del mogočne mineraloške zbirke, v katero je lastnik številnih tedanjih fužin Zois s pomočjo zaposlenih in poslovnih partnerjev doma in v svetu zbral prek 5000 mineralov, rudnin in kamenin, hrani Prirodoslovni muzej. V Idrijo je dr. Jeršek prinesel nekaj najlepših primerkov in jih pospremil z zanimivo razlago. Med njimi seveda ni bilo dragulja, ki velja za najbolj dragoceni del zbirke, čeprav so ga v muzeju po naključju našli med Zoisovo zapuščino.

---