Koliko več bo ostalo v denarnici po novi dohodninski lestvici?

Za koliko bo na boljšem delavec po davčni razbremenitvi prihodnje leto? Izračuni, s katerimi finančno ministrstvo dokazuje, da ne tako malo, kot trdi Levica, delavcu z minimalno plačo in minimalni regresom obetajo 150 evrov neto razpoložljivega dohodka več, kot ga je imel letos, delavcu s povprečno plačo in minimalnim regresom pa 208 evrov več.

 Foto: pixabay.com
Foto: pixabay.com

LJUBLJANA > Na dohodninski lestvici se bodo povišale meje razredov za odmero dohodnine, v drugem in tretjem dohodninskem razredu pa se bo znižala tudi stopnja davka s 27 na 26 odstotkov oziroma s 34 na 33 odstotkov.

Cilj je bil razbremeniti srednji sloj

Zavezanec z neto davčno osnovo 24.000 evrov, denimo, je do zdaj že padel v tretji dohodninski razred, ki je bil obdavčen s 34 odstotki, po novem pa bo prihodek tega zavezanca sodil v drugi razred z davčno stopnjo 26 odstotkov. Dohodninski zakon bo z novim letom povišal tudi splošno olajšavo s 3302 evrov na 3500 evrov.

Na ministrstvu za finance so v postopku spreminjanja davčnih zakonov vseskozi izpostavljali, da želijo s spremembo dohodninske lestvice razbremeniti predvsem srednji sloj v drugem in tretjem dohodninskem razredu. Pogosto gre za visoko izobražene kadre, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Državi je v interesu, da bi jih zadržala v Sloveniji tudi z ukrepi, kot je davčna razbremenitev njihovih plač.

Minister za finance je Andrej Bertoncelj je v sredo, ko so poslanci potrjevali paket davčnih zakonov, vključno s spremembo zakona o dohodnini, poudaril, da je to največ, kar omogočajo trenutne gospodarske razmere. Zaradi teh sprememb se bo po njegovih besedah neto dohodek leta 2020 povečal vsem, ki delajo. Učinke razbremenitve pa je opisal v kombinaciji z davčno razbremenitvijo regresa, ki so jo zaposleni občutili že v letošnjem letu.

Višja obdavčitev kapitala

Spremenjena davčna lestvica je sicer le del davčnega paketa, ki ga je v sredo potrdil DZ, veljati pa bo začel z novim letom. Davčne spremembe prinašajo tudi višjo davčno obremenitev za kapital. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividend in dobičkov iz kapitala) se bo zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Med drugim se spreminja tudi obdavčitev dohodkov od oddajanja premoženja v najem.

Podjetja bodo po novem obdavčena s sedemodstotno minimalno stopnjo davka od dohodka pravnih oseb. Zgornja stopnja davka od dohodkov pravnih oseb za zdaj ostaja pri 19 odstotkih.

Zaradi spremembe dohodninske lestvice bo država izgubila 135 milijonov evrov letno. Višja davčna obremenitev kapitala bo ta proračunski izpad nadomestila le deloma. Minimalna sedemodstotna stopnja davka na dohodek pravnih oseb bo v proračun prinesla 47 milijonov evrov, spremembe na področju davkov od dohodkov iz kapitala, izvedenih finančnih instrumentov in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem pa 17 milijonov evrov.

Za preostalih več kot 70 milijonov naj bi poskrbela finančna uprava z bolj učinkovitim pobiranjem davkov. Da so ta pričakovanja zelo optimistična, so že pred sprejemanjem davčne zakonodaje v DZ opozorili v fiskalnem svetu.


Najbolj brano