Z dediščino znajo, na strup se požvižgajo
Goriška
17. 10. 2019, 10.23
, posodobljeno: 18. 10. 2019, 07.57
V španskem Almadenu so v sredo odprli razstavo o tamkajšnji in idrijski dediščini živega srebra. Na ravni občasnih srečanj in razstav sodelovanje skupnih Unescovih destinacij tudi ostaja. Konvencija Minamata, ki je bila sprejeta v prid varovanja ljudi in okolja pred strupenim živim srebrom leto dni po priznanju globalne vrednosti tej kovini v 16. stoletju, pa ostaja povsem prezrta.
Med množico muzejev in razstav v Idriji bo v nekdanjem gostišču
Nebesa še dodatna geološka razstava, na okolje in zdravje v
povezavi z živim srebrom pa so povsem pozabili. Foto: Saša Dragoš
ALMADEN, IDRIJA
> Almaden in Idrijo, z nekoč največjima rudnikoma živega srebra (Hg), je v skupno Unescovo zaščito leta 2012 popeljal globalni pomen strupene kovine v 16. stoletju. Občasna partnerja, pogosteje pa konkurenta, od vpisa na Unescovo listo tu in tam sodelujeta na področju izvrstno ohranjene dediščine. Vse pa kaže, da je bilo od njiju zaman pričakovati bolj pomembno sodelovanje na področju varovanja ljudi in okolja ter pri ozaveščanju o nevarnostih strupene kovine. Kar preseneča tudi vodilne preučevalce kovine, ki so leta 2013 botrovali sprejemu konvencije Minamata za globalno zaščito ljudi pred strupenim živim srebrom.
Zakladnica svetovne dediščine
V sredo so v rudarskem parku v Almadenu odprli razstavo dediščine obeh rudnikov Zakladnica svetovne dediščine. “Upravitelji te enote Unescove svetovne dediščine si stalno prizadevamo za dvig njene prepoznavnosti in promocijo. Za ta namen želimo spodbuditi in poglobiti sodelovanje med upravitelji. Z razstavo želimo podati različne vidike 'kulture živega srebra' in razložiti bistvo in obseg te materialne in nesnovne dediščine,” so soavtorji iz Mestnega muzeja Idrija zapisali razstavi na pot.
Milena Horvat vodilna mednarodna raziskovalka živega srebra
“Idrija je izjemno močna na področju tehnične dediščine živega srebra, okoljsko in zdravstveno pa je povsem zanemarjena.”
Muzej v Idriji ima na ogled tudi stalno razstavo Po sledeh Merkurja: Idrija-Almaden. Med ostalim prvič predstavlja postopke amalgamiranja oziroma pridobivanja zlata s pomočjo živega srebra, edine pri sobni temperaturi hlapne kovine, ki je bilo v 16. stoletju odločilno za gospodarski preporod Evrope. To je bilo ključno, da je bil strupeni kovini priznan globalni pomen.
Niti izvrstno ohranjena dediščina niti znamenita Unescova značka Idriji nista prinesli želenega porasta obiskovalcev. Mestnemu muzeju z omenjeno in številnimi drugimi zanimivimi razstavami je obisk v zadnjih letih celo upadal. Ker pa v Idriji z dediščino znajo, pravkar v nekdanjem znamenitem gostišču Nebesa množici muzejev in razstav dodajajo še Center za obiskovalce Geoparka z geološko razstavo.
Le leto po pripetju Unescove značke dediščini živega srebra, so Združeni narodi s konvencijo Minamata (imenuje se po japonskem mestu, v katerem je prišlo do največje zastrupitve z metilnim Hg zaradi uživanja rib na svetu) strupeno kovino razglasili za nezaželeno, prepovedali njeno uporabo in podpisnike zavezali k odstranitvi vseh antropogenih virov strupa iz okolja.
Kaj pa je Slovenija naredila za uresničitev Minamate?
V Idriji o tem in o dejstvu, da temeljijo na strupenih žgalnih ostankih, ne razmišljajo. Pač pa morda razmišljajo obiskovalci, ki bi si želeli bolj vsestranske predstavitve kovine, a je v Idriji še ne morejo biti deležni.
Poslanec Samo Bevk je na zadnji seji DZ ministra za zdravje Aleša Šabedra vprašal, kaj je Slovenija doslej naredila za uresničitev leta 2017 ratificirane konvencije Minamata. Znanstveniki, ki so zaradi znanj o nevarnostih strupene kovine za okolje spodbudili njen sprejem, pa se sprašujejo, kdaj bodo v skladu s konvencijo začeli delovati v Idriji.
“Idrija je izjemno močna na področju tehnične dediščine živega srebra, okoljsko in zdravstveno pa je povsem zanemarjena. Zanimanja zanju ji ne moremo vsiliti od zunaj. Sama se mora odločiti in si izboriti, kar ji po 500 letnemu rudarjenju pripada. Namreč skrb za okolje in zdravje ljudi,” je ocenila vodilna mednarodna raziskovalka živega srebra z nedavno svetovno nagrado za življenjsko delo na tem področju dr. Milena Horvat.
V Gorenji Vasi so zaradi vsega osemletnega pridobivanja urana dobili več deset milijonov evrov okoljske rente in jo v višini skoraj pol milijona evrov letno še dobivajo. Tam je radona, kot edine posledice kopanja uranovih rud, celo manj kot v Idriji. Ta je namreč zgrajena na stoletnih žgalnih ostankih rud, ki med ostalimi vsebujejo uran. V Mežici je svinec pod kontrolo, tudi z rednim spremljanjem prebivalstva. Idrija je rento zapravila, na zdravje pa pozabila. “Žal v Idriji strupeno živo srebro in radon razumejo kot 'hec'. A ne moreš biti samo ponosen na te strupe. Zdravnik dr. Alfred Kobal je zapustil ogromno študij in z njimi znanja, ki ga Idrija mora porabiti. Vse njegove raziskave kažejo na probleme, ki jih je nujno obdelati. Idrija bo na tem področju nesporno morala narediti veliko več,” je prepričana dr. Horvatova.
Samo Bevk na odgovor ministra Šabedra še čaka. Nesporno bi to ministrstvo z ostalimi pristojnimi za uresničevanje konvencije Minamata naredilo velik korak, če bi Idrijo zbudilo k bolj odgovornemu obnašanju na okoljsko zdravstvenem področju.