O hiši, ki je postala simbol Štanjela

Kraška hiša je z etnološko zbirko z 200 predmeti s Krasa in s kamnitimi elementi, ki pričajo o iznajdljivosti kraškega človeka, v zadnjih petih desetletjih postala sinonim za Štanjel. O njeni zgodovini in prihodnosti so spregovorili na sobotnem spominskem dogodku v okviru festivala Kraška gmajna.

ŠTANJEL > Kraško hišo v Štanjelu so začeli obnavljati leta 1972, se je spomnil Drago Jakomin iz Štanjela, ki je bil v tistih letih zaposlen v Splošnem obrtnem podjetju Sežana in je sodeloval pri obnovi. “Ko smo začeli, je bila tu le ruševina. Vse smo delali na roke, kot po starem. Nad delom je bdela projektantka Nataša Šumi iz spomeniškega varstva. Imeli smo srečo, da je bil naš delovodja Frane Colja. V tistem času nihče ni obnavljal starih hiš, material, sploh skrle za streho, je bilo težko dobiti.”

Ker je bila to prva tovrstna obnova v Štanjelu in na Krasu, je služila tudi kot model za nadaljnje obnove kamnitih hiš v regiji.

Netipična kraška hiša

V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je namreč odbor za obnovo Štanjela takratnega spomeniškega varstva odločil, da začnejo prav s Kraško hišo. Junija leta 1974, ko je bila obnova zaključena, je Goriški muzej v njej postavil etnološko zbirko s predmeti z vsega Krasa. “Takrat so začeli slovenski etnologi razmišljati, da bi na enem mestu postavili tipične hiše iz različnih pokrajin, vendar je prevladalo prepričanje, da je najbolje, da se uredi etnološke muzeje v posameznih krajih,” se je dogodkov pred skoraj petimi desetletji spomnil Naško Križnar, prvi kustos in skrbnik zbirke. “To sicer res ni tipična kraška hiša, ampak ima veliko kamnitih elementov.”

Prvi oskrbnik etnološke zbirke je bil domačin Danijel Švagelj, sledili so še Cilka Torkar, Milena Švagelj in Avrelija Gulič, dolga leta je bila oskrbnica Dušana Švagelj, po njeni upokojitvi pa je skrb za hišo prevzel Javni zavod Komenski Kras. Pred dobrima dvema meseca sta Kraško hišo v soupravljanje znova dobila domačina, Vojko in Vlasta Markočič, ki sta tudi njena lastnika.

Ne “le” petdeset let

Čeprav bo Kraška hiša polnih petdeset let obstoja praznovala v prihodnjih letih, je njena zgodovina precej daljša. Zgrajena je bila v 14. in 15. stoletju, njeni prebivalci in lastniki pa so jo skozi stoletja spreminjali in dograjevali glede na takratne potrebe ljudi, je opozoril Davor Kernel iz Goriškega muzeja.

Sobotni dogodek so popestrili tudi igralci iz Kulturnega društva Brce iz Gabrovice in harmonikar Jan Novak.

---