Vedeli bodo, kaj se dogaja na vsakem koščku morja

“Vzporedno z razvojem pristanišča, podaljševanjem pomolov in poglabljanjem morja mora iti tudi varnost,” poudarja direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec. Tako bo v novi stavbi uprave za pomorstvo v letu dni zrasel center za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju. Postavilo ga bo italijansko podjetje Elman, izbrano na javnem razpisu.

KOPER > Pogodbo za 2,6 milijona evrov (od tega je 1,6 milijona evropskega denarja) so predstavniki uprave za pomorstvo in Elmana včeraj podpisali v novih prostorih uprave v koprski marini, ki so sicer še prazni. Center bo zaživel do konca prihodnjega leta. Šele takrat se bo uprava za pomorstvo lahko dokončno preselila z Ukmarjevega trga v nove prostore, kjer bodo pristaniški nadzorniki v kontrolnem stolpu spremljali pomorski promet z novo strojno in programsko opremo, a tudi v živo skozi okno. “Doseči želimo, da bomo v vsakem trenutku vedeli, kaj se v vsakem koščku morja dogaja,” pravi Jadran Klinec.

“Vzpostavitev takšnega centra zmanjša verjetnost za nastanek izrednega dogodka na morju tudi do 75 odstotkov. Namesto enkrat na dvajset let se bo verjetnost tovrstnih dogodkov znižala na enkrat na 80 let, kar pomeni bistveno večjo varnost,” je dodal v.d. direktorja direktorata za letalstvo in pomorstvo Damjan Horvat.

Radarji, senzorji, bazne postaje ...

S to naložbo bo uprava za pomorstvo dobila svoj radar (sedaj uporablja policijskega), ki bo med drugim lahko zaznal tudi oljne madeže, kar je pomembno za spremljanje onesnaženja ob morebitnih izlitjih. Poleg tega bodo posodobili vse radijske postaje in tako pokrili vse sive cone ter tudi bazne postaje AIS, s katerimi lahko v vsakem trenutku dobijo vse podatke o ladjah, ki plujejo v našem morju. “Posodobili bomo tudi vse vremenske postaje, da bomo lažje zaznavali vremenske ujme in plimovanje ter lahko hitreje ukrepali. Prav nepredvidljive ujme, kot je tramontana, so pri nas največji problem,” ugotavlja Klinec.

Vsi ti podatki bodo prikazani v novem centru za nadzor prometa v koprski marini. Dodaten center - za primere, če se osnovni sistem sesuje - pa bo na Fakulteti za pomorstvo in promet, ki je že vseskozi vpeta v ta projekt, med drugim pa skrbi tudi za usposabljanje kadrov za nadzor pomorskega prometa. “Pripravili pa smo med drugim tudi tehnični načrt za VTS-sistem in ocene tveganj za nesreče,” omenja Marko Perković, ki na fakulteti vodi simulacijski center.

Slovenija caplja za drugimi

Slovenija v zadnjih letih caplja za drugimi, ko gre za vzpostavitev sodobnega nadzora varnosti plovbe, pravi Klinec. Smo edina članica EU, ki še nima razglašenega VTS-območja (celovit sistem za nadzor plovbe). “S to pogodbo pa smo vendarle korak bliže prvemu cilju, da pridemo do vrhunske ravni nadzora prometa,” se nadeja. Ocenjuje pa, da bi za to potrebovali dvanajst dodatnih zaposlenih. “Naš končni cilj zagotavljanja varnosti pa je povezava z vsemi drugimi organi, tako v Sloveniji (denimo z ribiškim inšpektorjem in Luko Koper ter agencijo za okolje) kot tudi v regiji”.

---