Pol stoletja Kraške hiše

S prvim avgustom sta soupravljanje Kraške hiše v Štanjelu prevzela Vojko in Vlasta Markočič, ki sta tudi njena lastnika. Ideja o ustanovitvi etnološke zbirke v Štanjelu se je porodila pred približno 50 leti, ko so Kraško hišo tudi obnovili. Obletnico bodo proslavili tudi z jutrišnjim spominskim dogodkom v sklopu festivala Kraška gmajna.

Vojko in Vlasta Markočič pred Kraško hišo v Štanjelu, ki je postala 
njuna last, potem ko sta od ostalih dedičev odkupila deleže. Foto: Petra Mezinec
Vojko in Vlasta Markočič pred Kraško hišo v Štanjelu, ki je postala njuna last, potem ko sta od ostalih dedičev odkupila deleže. Foto: Petra Mezinec

ŠTANJEL > Uradno so etnološki muzej v pred tem obnovljeni Kraški hiši ustanovili 25. junija 1974, ko so na takratni sežanski občini sprejeli odločbo o ustanovitvi muzejske zbirke v romansko-gotski hiši v Štanjelu. Na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so začeli zaposleni spomeniškega varstva s popisom zanimivih stavb, določili so seznam stavb, ki so se jim zdele pomembne za ohranitev, in naredili idejno zasnovo za obnovo Štanjela.

Pomembna za razvoj Štanjela

Muzejska zbirka, ki jo je v Kraški hiši uredil Goriški muzej, velja za začetek turističnega razvoja v Štanjelu. “V tistem času še ni bilo Spacalove galerije, grad pa je bil v izredno slabem stanju, zato je ustanovitev te zbirke še kako pomembna. Ker je tokratna tema festivala Kraška gmajna prav kraška hiša, smo se odločili, da poudarimo pomen Kraške hiše za razvoj Štanjela,” je povedala Polona Abram, direktorica Javnega zavoda Komenski Kras. Jutri ob 17. uri bodo tako na spominskem dogodku predstavili preteklost in obete za prihodnost Kraške hiše in Štanjela.

Pomnik iznajdljivosti preprostih Kraševcev

Kraška hiša je bila po vsej verjetnosti sezidana v 14. ali 15. stoletju in ima romansko-gotske elemente. Je pomnik iznajdljivosti preprostih prebivalcev, ki so za gradnjo, kjer je bilo mogoče, uporabili kamen. Deževnica je s škrlate strehe po kamnitih žlebovih speljana v javni vodnjak ob njej, kar priča o pomenu vode za Kras. V pritličju je gospodarski del, v prvem nadstropju pa bivalni del. V gospodarskem delu obiskovalec spozna dejavnosti, s katerimi se je v preteklosti ukvarjal kraški človek in ki so mu zagotavljale osnovno preživetje; razstavljeno orodje in predmeti predstavljajo izseke iz glavnih dejavnosti: vinogradništva, živinoreje, poljedelstva. Bivalni del obsega kuhinjo in spalnico (v eni sobi), v kateri so pogosto spali starejši člani družine ali otroci, čeprav je bila funkcija tega prostora dvojna. Tu so hranili tudi poljske pridelke. Za kraško kuhinjo je poleg okenske niše zelo značilna stenska niša - škafenca, s polico za vrče in škaf z vodo.

Ravno v času, ko je bila zbirka postavljena, se je vse več družin selilo iz starega v novi del Štanjela. “Ni čudno,” je povedal domačin Vojko Markočič: “Razmere za življenje so postajale vse težje. Ni bilo ne vode ne kanalizacije.”

Z ženo Vlasto Markočič sta si dolga leta želela obnoviti staro Grajžarjevo hišo nasproti muzeja in se vanjo preseliti, vendar to takrat prav zaradi slabe infrastrukture ni bilo mogoče. Sanje o selitvi v Grajžarjevo domačijo so se izpolnile šele pred petimi leti, ko je občina zgradila vodovodno omrežje in kanalizacijo v tem delu vasi.

Odprta vrata za vse obiskovalce

V zadnjih letih sta Markočičeva uredila galerijo, na pročelje postavila doprsni spomenik Josipu Abramu in Tarasu Ševčenku, pred dobrim letom pa sta odprla še okrepčevalnico Grajžarjeva marenda, v kateri Vojko obiskovalcem postreže s kraškim pršutom in domačimi vini.

Od avgusta dalje imata tudi ključe Kraške hiše. Čeprav sta njena edina lastnika že od sredine devetdesetih let, ko sta odkupila deleže preostalih dedičev, o upravljanju pred tem nista razmišljala.

“Za to smo se odločili zaradi bližine. Veliko ljudi pride sem in škoda bi bilo, da si zbirke ne bi mogli ogledati. V dobrih dveh mesecih smo opazili veliko zanimanja, ljudje si radi pogledajo predmete, mnogi se spominjajo tudi svoje mladosti,” je pojasnila Vlasta Markočič.

Po novem si lahko Kraško hišo ogledajo tudi nenajavljeni posamezniki, pred tem pa je bil ogled možen le za najavljene skupine. Za te še vedno skrbi Javni zavod Komenski Kras.

200 predmetov o življenju na Krasu

Kraška hiša hrani približno 200 predmetov z vsega Krasa, ki so last Goriškega muzeja. “Za nas je priložnost, da predmete predstavimo na javnem prostoru, vedno zelo dobrodošla. V nasprotnem primeru predmeti tičijo v depoju, temelj muzeja pa še vedno ostaja prav predstavitev predmetov,” je o vrednosti zbirke v Kraški hiši povedal Davor Kernel iz Goriškega muzeja. Zbirko bodo v prihodnosti tudi osvežili.


Najbolj brano