Likovni spomini na Idrijo in okolico

Likovno društvo Cinober je letošnji istoimenski ex-tempore namenilo obujanju spominov na Idrijo in širšo okolico. Odzvalo se je 28 likovnih ustvarjalcev. Sedaj že zajetno likovno zakladnico so obogatili s 34 platni in zanimivim kolažem. Nagrad se je veselilo pet slikarjev in kipar.

Razstava ex-tempora Cinober 2019;  na levi kolaž Eda Zupana z neskončnimi pisanimi knjižnimi 
spomini na Idrijo. Foto: Saša Dragoš
Razstava ex-tempora Cinober 2019; na levi kolaž Eda Zupana z neskončnimi pisanimi knjižnimi spomini na Idrijo. Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Društvo Cinober je na bienalni ex-tempore povabilo ljubiteljske in poklicne akademske ustvarjalce, ki so obujali in upodabljali spomine na Idrijo in njeno okolico. 27 slikarjev in kipar, ki so prišli iz štirih držav, niso razočarali. Spomine so sicer največkrat z akrilnimi ali oljnimi barvami prelili na platno, a so motivno segli v vse kotičke in pore pestrega idrijskega sveta. Vsaj tako pogosto kot v mestu so se ustavljali pri naravnih spomenikih in drugih zanimivostih na podeželju. Le redki so poškilili v rudniški podzemni svet.

Komisija, ki so jo sestavili zgodovinar Darko Viler, zgodovinar in umetnostni zgodovinar Branko Kalan in kulturologinja Neža Pavšič, torej ni imela lahkega dela pri izboru šestih nagrajencev. Priznanja so seveda namenili vsem in v podzemni galeriji sv. Barbare vsa dela tudi postavili na ogled.

Med spomini in prihodnostjo

Otvoritev je na citrah pospremila 15-letna Lana Mohorič, ki je kot udeleženka ex-tempora dobila priznanje kot obetavna mlada likovnica za delo Plac med sedanjostjo in prihodnostjo.

Prvo nagrado so namenili ajdovski slikarki Silvi Karim, katere pogled in čopič je pritegnilo Divje jezero. Stalni gost in tudi večkratni nagrajenec ex-temporov Vinko Bogataj iz Lesc se je s platnom in barvami ustavil nekje Na poti v Idrijo in si prislikal drugo nagrado, domači slikar Nande Rupnik pa se je za tretjo nagrado odpravil Po Čarjevi grapi navzgor.

Tudi idrijski slikar Jurij Pfeifer se je odpravil med bolj oddaljene spomine. Med ustvarjanjem prve slike, na kateri je upodobil cerkev sv. Barbare na glavnem idrijskem trgu leta 1931, je spomin zajel s fotografij. Od zaveznikov poškodovano cerkev so namreč po vojni brutalno podrli, njena kripta z galerijo sv. Barbare, pa šele poldrugo desetletje spominja nanjo. Čez cigov most pri debeli skali pa je prav gotovo pogosto obiskoval park Mejca, a tudi tega že dolgo ni več. Za obe deli je dobil diplomo za kakovost dela.

Kipar z Nizozemskega

Odkar so se drug za drugim poslovili vsi idrijski kiparji, so jih obiskovalci pogrešali. Letos pa je na ex-tempore prišel Edo Zupan, slovenski kipar, ki deluje na Nizozemskem. Razveselil je s kolažem, v katerem je v neskončni krog nanizal več deset knjig zapisanih spominov na Idrijo. Podelili so mu posebno nagrado.

Na podelitev čaka še nagrada po izboru obiskovalcev razstave. Ta bo odprta do sobote, 12. oktobra, in vsakdo lahko na njej odda glas za sebi najbolj všečno sliko ali kolaž.  


Najbolj brano