Turizem med kamni iz prazgodovine
Istra
05. 10. 2019, 06.00
Prazgodovinski kaštelirji in etnobotanika so del turističnega čezmejnega projekta, ki povezuje Slovenijo in Hrvaško. V skorajšnjo Deželo kaštelirjev se bodo povezali Štanjel, Korte, Rašpor ter Brseć in Ozida. Izjemna kulturna dediščina naših prednikov, ki so tod živeli 2500 let pred našim štetjem, pa bi lahko kot arheološki park prišla tudi pod okrilje Unesca.
Erik Modic, Astrid Prašnikar in Iztok Škerlič (z leve) so včeraj v Izoli
predstavili čezmejni turistični projekt Dežela kaštelirjev. Foto: Alenka Penjak
IZOLA
> Rdeča nit mednarodnega projekta Kaštelir je ohranjanje spomina in ponovno, turistično rojstvo kaštelirjev, kot te prazgodovinske naselbine imenujemo v Istri, ali gradišč, kar je uveljavljen toponim onstran istrskih meja.
Partnerji, ki si prizadevajo vzpostaviti čezmejni turistični itinerarij štirih kaštelirjev, dveh v Sloveniji in dveh na Hrvaškem, so Občina Komen kot vodilni partner projekta ter Občina Izola, Univerza v Mariboru, Inštitut za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, Javni zavod Komenski Kras, Istarska županija, hrvaški občini Mošćenička Draga in Lanišće ter tudi Park prirode Učka.
550
kaštelirjev je v Istri in na Krasu
Kašlerski gonič bo poleg meča iz Mušje jame in encijana iz Lanišća postal dragocen turistični spominek.
Erik Modic, župan Občine Komen, je včeraj v Izoli spomnil, da je v Istri in na Krasu veliko gradišč. Kar 550. “A vse premalo se zavedamo, kako poseljeno je bilo to območje, ne poznamo niti elementov takratne visoke kulture, zato se veselimo novih informacij, ki jih bomo med raziskovanjem gradišč odkrili,” je izpostavil Modic.
Astrid Prašnikar, vodja projekta, je dodala, da se je projekt začel že minulo leto in ga bodo zaključili leta 2021, vreden pa je 1,4 milijona evrov. Ko ga bodo sklenili, bodo dobili tudi prvovrstne, izvirne turistične spominke, na katerih bodo upodobljeni kašlerski gonič, meč iz Mušje jame in encijan iz Lanišća. H koncu pa gre tudi upravljalski načrt gradišč, h kateremu so dobili še soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Iztok Škerlič, ki vodi izolski del projekta, je razkril, da bodo sanirali arheološko najdišče v Kortah, postavili sistemske table, priredili delavnice suhe gradnje in vzpostavili center za usposabljanje v tem mojstrskem poklicu. In to je le del načrtov, ki jih projekt rojeva.
Nova čezmejna destinacija trajnostnega turizma, torej pokrajina več slovenskih in hrvaških kaštelirjev, bo poleg zgodb in uprizoritev načinov življenja na kaštelirjih, kar bo zajeto tudi v Turističnem vodniku, predstavila še Botanični vodnik. Ta nastaja pod okriljem strokovnega znanja Univerze v Mariboru, spremlja pa ga nastajanje botaničnega čezmejnega itinerarija, v katerem bo osem učno-rekreacijskih in didaktičnih poti.