Milan Šelj: “Če neham pisati, potem to nisem več jaz”

Milan Šelj, pesnik, publicist in komparativist, ki je predsinočnjim gostoval v Kosovelovi knjižnici Sežana, ima dva domova: London in Kras. Napisal je štiri pesniške zbirke, v slovenskem prostoru pa sodi med pesnike, ki pišejo gejevsko poezijo. Letošnjo jesen bo v New Yorku izšel angleški prevod njegove najnovejše zbirke.

S pesnikom Milanom Šeljem se je pogovarjala direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon.  Foto: Samanta Coraci
S pesnikom Milanom Šeljem se je pogovarjala direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon.  Foto: Samanta Coraci

SEŽANA > “Vedno sem si želel iti v svet, želel sem si večjih izzivov in širših obzorij, in želja se mi je uresničila,” je dejal Milan Šelj (1960), doma tako v Londonu kakor na kraškem posestvu Kosmatice, kjer s partnerjem Petrom Daveyjem prireja tradicionalni poletni literarni večer. “Odhod od doma, od sveta, ki ga poznaš, in pot v novo okolje je velika stvar in na neki način zelo travmatično. Za sabo sem pustil polovico življenja na eni strani, medtem pa sem se na drugi strani sveta iskal. Dolgo imaš občutek, da nisi nikjer doma, saj nisi v novem prostoru nikoli popolnoma sprejet, in počasi začneš izgubljati stike doma.”

Dvojnost njegovega življenja je zaznati tudi v njegovih pesniških zbirkah Darilo (2006), Kristali soli (2010), Gradim gradove (2015) in Slediti neizgovorjenemu (2018).

V poeziji odstira gejevsko ljubezen

Pesniški prvenec Darilo z izpovedno-pripovedno proznimi pesmi je doživel veliko pozornosti, saj odstira gejevsko ljubezen, ki je še vedno tabuizirana. Ravno London mu je ponudil svobodo in širino, zato je tudi svoboda stalnica njegove poezije. “Pri Londonu mi je všeč, da tam živijo ljudje z vseh koncev sveta. Ponudi ti neskončno širino, kar prinese tudi veliko toleranco, ki je je v Sloveniji žal premalo, saj smo majhna dežela, ki se zapira.”

Mnogi, ki so prebrali njegovo zbirko Darilo, so rekli, da je za tako knjigo potrebnega veliko poguma: “Ko sem pisal, sem bil bolj nor kot pogumen. Pogumen moraš biti takrat, ko knjiga izide, saj se moraš soočiti z reakcijo ljudi, ki tvojo knjigo preberejo. Moji najbližji tega niso mogli razumeti in so bili iz sebe. Izvajali so najrazličnejše pritiske, da ne bi več pisal in da se ne bi več izpostavljal. Toda imel sem občutek, da če preneham pisati, potem to nisem več jaz. Imel sem velike borbe s sabo in s svojo okolico.”

Povedati je treba nekaj relevantnega

Njegova najnovejša pesniška zbirka Slediti neizgovorjenemu, ki je lani izšla v zbirki Lambda pri založbi Škuc v Ljubljani, je med literati doživela največ pozornosti. Šelj pravi, da je dolžnost pesnikov in pesnic pisanje o času, v katerem živijo, o stvareh, ki jih obkrožajo in se jih dotaknejo. “Na žalost so ene stvari krute in grde, druge pa lepe. Življenje je kompleksno, in taka je tudi poezija. Prav tako mora poezija povedati nekaj relevantnega za današnji čas, mora biti komunikativna. Zdelo se mi je pomembno povedati vse te zgodbe, zato ima tudi naslov Slediti neizgovorjenemu. Namreč, nekdo je moral te zgodbe ubesediti.”

Tudi tukaj najdemo element svobode, saj - kakor je pojasnil Šelj - svoboda pomeni mir samim s seboj, za kar potrebujemo določeno mero zrelosti: “To je tisto največje darilo, ki ga lahko daš samemu sebi. Ljubezen vedno iščemo drugje, toda če je ne izkažemo najprej sebi, nam je ne bo nihče.”


Najbolj brano