Petnajst let iz dneva v dan

Bilo je 27. septembra 2004, ko so po več mesecih priprav Primorske novice prvič izšle kot dnevnik. Prehod na hitrejši takt izhajanja je bil nadvse logičen odgovor na hitrejši ritem življenja, ki se je v minulem desetletju in pol le še stopnjeval. Naš časnik je imel kar težko dnevniško otroštvo, v katero so vstopali številni bolj ali manj ljubeči strici, a je ekipi na čelu z novinarkami in novinarji uspelo ohraniti že zdavnaj v temelje osrednjega primorskega tiskanega glasila vtkana načela obveščanja Primorcev in s tem zaupanje številnih bralcev. V času, kar Primorske novice šestkrat tedensko beležijo dogajanje, se je svet okrog nas pomembno spremenil, pa tudi obogatil. Nekaj primerjav in pomembnih dejstev so novinarji Primorskih novic zbrali za ponazoritev minulega desetletja in pol.

Primorsko gospodarstvo je šlo v zadnjih 15 letih skozi dobre in turbulentne čase, od obdobja debelih krav do gospodarske krize in izhoda iz nje. Teh 15 let so zaznamovali prevzemi podjetij, menjave vodstev, stečaji nekdanjih paradnih konjev, pa vznikanje novih, manjših visokotehnoloških podjetij in start upov, ki temeljijo predvsem na uporabi novih tehnologij in komunikacijskih kanalov, ter razcvet turizma. Po letu 2004, ki ga je zaznamoval vstop Slovenije v Evropsko unijo in tri leta kasneje še v Schengensko območje, so se tudi na Primorskem vrstili prevzemi podjetij s strani domačih in tujih družb. Pogoste so bile tudi menjave uprav in njihovih predsednikov. Dober primer za to sta Luka Koper in novogoriški Hit, kjer so vsaki menjavi vlade sledile tudi težnje po zamenjavi vodilnih kadrov s svojimi “ljudmi” ne glede na znanje in izkušnje. V Luki Koper še vedno čakajo na drugi tir, ki bi ga v marsikateri drugi državi že zdavnaj zgradili.

V tem času je propadlo tudi nekaj velikih podjetij, ki so končala v stečaju. Mip, Primorje, Kraški zidar, Agroind, Tomos, Javor in še bi lahko naštevali. Na drugi strani pa se je krepila moč idrijskega gospodarstva s paradnima konjema Kolektorjem in Hidrio na področju avtomobilske industrije, v kateri se po najnovejših podatkih naročila sicer zmanjšujejo, in rojevati so se začela nova visokotehnološka podjetja, ki jim je še v času krize kot primer dobre prakse pot tlakoval ajdovski proizvajalec ultralahkih in električnih letal Pipistrel. Fenomen zadnjih let je tudi na Primorskem rojevanje manjših zagonskih start up podjetij, ki pri svojem razvoju izkoriščajo nove tehnologije in komunikacijske kanale, pa tudi znanje tukajšnjih univerz. Nekatera resda ugasnejo, še preden pridejo do prodaje svojih izdelkov in storitev, drugim pa uspe in delajo, rastejo, zaposlujejo. Gospodarska klima je trenutno še ugodna, pa čeprav se gospodarsko razpoloženje po zadnjih informacijah nekoliko slabša. Stopnja brezposelnosti je na najnižji ravni v zadnjih letih.

V letu 2004 so v koprskem pristanišču našteli 148.000 razloženih in naloženih vagonov, v letu 2018 pa že 300.178.

Pipistrel je simbol primorske usmeritve k visokim tehnologijam.

Težke industrije je vse manj, v primorskem gospodarstvu pa postaja vse pomembnejši turizem. Pogled naprej tako nakazuje nadaljnji razvoj turizma s poudarkom na trajnosti, ohranjanju narave in butičnosti, podporo visokotehnološkim in prodornim zagonskim podjetjem ter ohranjanje in spodbujanje zdravih podjetij in tiste industrije, ki se je v vseh teh letih, kljub vzponom in padcem, obdržala.

Na spletu so Primorske novice prisotne že od leta 1996, preboj pri spletnih bralcih pa je prišel leta 2010 z uvedbo sodobnega in ažurnega novičarskega portala.

Skrb za okolje: dva koraka naprej, enega nazaj

Na Primorskem smo v minulem desetletju in pol dobili prvo in drugo vetrno elektrarno, več deset streh je že prekritih s sončnimi elektrarnami, nešteto šol in vrtcev smo ovili v toplotne izolacije in jim zamenjali prepišna okna, tudi v številnih stanovanjskih blokih so stanovalci namenili sredstva rezervnega sklada za toplotno sanacijo.

Primorske občine so bile v zadnjem obdobju uspešne pri črpanju evropskih in državnih sredstev za energetske sanacije javnih zgradb - čeprav so med njimi ogromne razlike -, manj pri zmanjševanju rabe energije v prometu. Tu se zadnja leta obračajo milijoni za gradnjo rekreativnih kolesarskih stez, kar je lepo in prav, a zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov s tem ne bomo dosegli, bi ga pa, če bi ta denar vložili v javni promet. Predvsem seveda železniški. A tu so občine skoraj brez moči, nismo pa volilci, ko vsake štiri leta volimo poslance in s tem vlado, ki določa razvojne prednosti slovenskega prometa. Očitno volimo slabo, saj je državna politika vlaganj in drugih ukrepov za javni promet v zadnjih 15 letih (kot 15 let pred tem) katastrofalno slaba.

Primorska je v leto 2004 vstopila z 275.664 prebivalci, sedaj jih šteje 10.000 več.

Slaba je bila tudi državna politika ravnanja z odpadki. Saj se še spomnimo velikih načrtov za regijska odlagališča odpadkov? Še dobro, da so bili ljudje in civilne iniciative bolj pametni od države in so jih ustavili z referendumi ter tako pridobili čas, da smo se vsi skupaj naučili ločevati odpadke. Od leta 2004 do lani smo delež ločeno zbranih odpadkov povečali z 10,4 na 71 odstotkov. Pred 15 leti je vsak državljan povzročil 364 kilogramov odpadkov za odlaganje, zdaj jih le še 69. A tudi tu smo pri dveh korakih naprej naredili enega nazaj: količina vseh odpadkov, ki jih ustvari vsak med nami, se je v 15 letih povečala s 417 na 478 kilogramov.

Pred 15 leti sta prehod Primorskih novic na dnevniško izhajanje usmerjala takratni odgovorni urednik Bojan Gluhak (prvi z leve) in direktorica Barbara Verdnik (druga z desne), veselila sta se ga tudi dolgoletna odgovorna urednica Zdenka Lovec in direktor Tomaž Bizajl.

Od leta 2004 do lani smo delež ločeno zbranih odpadkov povečali z 10,4 na 71 odstotkov.

Prijaznejša pridelava hrane

Smo pa v zadnjih 15 letih naredili kar nekaj okolju prijaznih korakov v pridelavi in kupovanju hrane. Količina prodanih aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih se je od leta 2004 zmanjšala za skoraj tretjino, število ekoloških kmetij se je potrojilo, na več kot 3000, obdelujejo že 50.000 hektarjev zemljišč oziroma desetino vseh. Kupci smo postali bolj osveščeni, pogosteje kupujemo lokalne pridelke z manj kilometri za sabo, četudi so nekoliko dražji. In tudi vrtci, šole in drugi javni zavodi so povečali delež lokalne in ekološke hrane na jedilnikih, s čimer so prav tako prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Največji promotorji lokalne pridelave pa so izpostavljeni gostinci, ki skupaj z vinarji Primorsko vse bolj postavljajo na svetovni gastronomski zemljevid. V zadnjih letih je velikanski preboj v prepoznavnosti družinske restavracije in tudi Posočja naredila Ana Roš iz Hiše Franko iz Starega sela pri Kobaridu, ki z Gostilno pri Lojzetu Tomaža Kavčiča z Zemona tvori udarni gastronomski dvojec Primorske. Imata precej sledilcev, kar regijo s prodornimi vinarji utemeljuje kot željen cilj vse številčnejših gastronomskih turistov z vsega sveta. Primorski vinarski sektor je v minulih 15 letih oblikoval prepoznaven profil, čeprav so sektor pretresali tudi padci. Kljub vsemu pa je zrasel in na krilih butične pridelave vin iz avtohtonih sort vse bolj osvaja svet.

Stopnja brezposelnosti je na najnižji ravni v zadnjih letih.

Primorski hotelirski sektor je v naložbenem sunku konec prejšnjega desetletja sicer dobil številne osvežene ali nove namestitvene kapacitete, zlasti v Portorožu, vendar je tam venomer pešala zunajhotelska ponudba in povezovanje v destinaciji za celovitejšo ponudbo, neustrezno lastništvo in horuk upravljanje pa spodjedlo nekoč trdožive družbe. Kljub vsemu so številke o rasti v turizmu visoke, celo rekordne, kar pa je šlo v minulih letih tudi na račun krize v nekaterih konkurenčnih regijah, a ne povsod, v Postojni in v Posočju so se dvignili zlasti z domišljeno in obogateno ponudbo.

Primorci potrpežljivo stojijo - v kolonah

Novinarji Primorskih novic nimamo težav, ko je treba izstreliti, kdaj je Istra dobila avtocesto do morja. Ena prvih tem, ki smo se jih lotili ob prehodu na dnevno izhajanje 27. septembra 2004, je bilo prav odprtje črnokalskega viadukta in dober mesec kasneje celotnega odseka primorske avtoceste Klanec-Koper.

Od tipkanja do drsanja

Iz leta v leto narašča delež bralcev, ki do spletnih vsebin Primorskih novic dostopajo prek pametnih telefonov. Leta 2004, ko so Primorske novice postajale dnevnik, je bil takšen način branja novic še nekaj nepredstavljivega.

Pred 15 leti mobilni telefoni še niso imeli predznaka “pametni”. Prstne blazinice še niso bile vajene drsanja po zaslonih, temveč pritiskanja na tipke. V obtoku so bile znamke Sony Ericson, Motorola, BlackBerry in seveda Nokia. Najbolj prodajan telefon leta je bil nokia 6010, po vsem svetu so jih prodali 75 milijonov. Danes na lestvici najbolj prodajanih v konkurenci s Samsungom, Huaweiem, Oppom, Xiaomijem in drugimi kraljuje Apple s svojimi iphoni, v povprečju desetkrat dražjimi od dobre stare nokie. Trenutno je najbolj priljubljen model XR. V prvi polovici letošnjega leta so jih prodali približno 27 milijonov.

Na spletu so Primorske novice prisotne že od leta 1996, preboj pri spletnih bralcih pa je prišel leta 2010 z uvedbo sodobnega in ažurnega novičarskega portala. “Mobilnim” bralcem smo se na Primorskih novicah prilagodili leta 2011, ko smo prek aplikacije Trafika prvič “izšli” tudi na tabličnih računalnikih ter tako sledili trendu naraščajoče uporabe tablic po vsem svetu. Tedaj smo se pridružili facebooku in kasneje še twitterju ter instagramu ter se tako še bolj približali bralcem in novemu načinu sledenja novicam. Tri leta zatem smo s prenovo prilagodili spletno stran primorske.si vsem velikostim zaslonov in mobilnih naprav. Medtem ko je v svetu naraščala priljubljenost mobilnih aplikacij, smo že snovali novo prilagoditev trendom. Leta 2016 smo za obe platformi, iOS in Android, razvili lastno aplikacijo, ki je postala prva novičarska aplikacija na slovenskem trgu.

V Vipavski dolini pa so na hitro cestno povezavo s prestolnico morali čakati še pet let dlje od Istranov. Rebrnice so odprli sredi avgusta leta 2009.

Med četrtim in petim (ter med petim in šestim) stebrom viadukta Črni Kal bi že morala teči železniška proga drugega tira med Divačo in Koprom. Že takrat smo opozarjali, da začetek gradnje zamuja. A drugega tira gotovo ne bo, niti ko bomo praznovali 20. obletnico dnevnega izhajanja. Namesto tega bodo tovorni vlaki še naprej vozili po sedanji enotirni progi, zdaj že uradno razglašeni za preobremenjeno. V letu 2004 so v pristanišču našteli 148.000 razloženih in naloženih vagonov, v letu 2018 pa že 300.178. V 15 letih se je torej tovorni promet po tej progi podvojil. Potniški promet pa ... Večino potnikov, ki vendarle kupijo vozovnice za Koper (iz Ljubljane vlak potrebuje vsaj dve uri in pol), pa Slovenske železnice tako ali tako pripeljejo z avtobusi.

427 ljudi je v minulih 15 letih umrlo na cestah

Primorske kraje so v zadnjem poldrugem desetletju zaznamovale tudi družinske tragedije, krvavi obračuni in hude, celo najbolj množične nesreče. Od leta 2004 je na primorskih cestah umrlo 427 ljudi, na primorski avtocesti pa sta se zgodili najbolj množični nesreči v državi.

Konec januarja leta 2016 je na avtocesti nad Razdrtim v izredno gosti megli trčilo 71 vozil, umrli so štirje ljudje. Decembra leta 2014 pa je bilo v snežnem metežu na avtocesti pri Postojni v nesreči udeleženih več kot 50 vozil, umrl je švicarski državljan. Štiri smrtne žrtve je terjala tudi nesreča, ki se je julija leta 2010 zgodila na avtocesti pri Senožečah. 81-letni voznik je z avtom zapeljal v jarek, kar je bilo usodno zanj in tri sopotnike.

V policijske beležke so policisti vpisali tudi več nesreč, ki so terjale tri smrtne žrtve. Zadnja se je zgodila aprila letos v drevoredu na cesti med Kobaridom in Starim selom. V zveriženem audiju so umrli trije domačini iz Breginjskega kota.

Večina umorov, ki so v zadnjih 15 letih pretresli Primorsko, se je zgodila v družinskem krogu. Predlani sta se v majhni kraški vasici Lukovec zgodila umora, kot jih na Primorskem ne pomnijo. 36-letnik je marca obglavil staro mamo in mlajšega brata, nato pa njuni glavi zažgal v peči. Maja istega leta je 30-letni Izolan obglavil svojega očeta. Februarja 2017 pa je v Izoli takrat 36-letni moški z nožem večkrat zabodel 56-letno Izolanko. Vsem trem primerom je skupno, da je sodišče storilcem izreklo obvezno psihiatrično zdravljenje v bolnišnici, ker so morili neprištevni.

Dvojni umor se je lani avgusta zgodil tudi v Krkavčah, kjer je 71-letnik s kovinsko palico pobil svaka in polsestro. V Črničah pa je septembra lani 69-letnik pretepel in zadavil svojo mamo. Obema še sodijo.

Nekateri primeri pa niso dobili epiloga na sodišču, saj so si morilci sodili sami. Storilec enega najbolj krutih zločinov v zadnjih letih pa je padel pod policijskimi streli. 70-letnik iz Sv. Antona je avgusta leta 2016 v izolski bolnišnici iz maščevanja umoril zdravnika, nato pa še prometnega policista. Policisti so ga prestregli, ko se je odpeljal s parkirišča pred bolnišnico.

Še vedno je boleč spomin na tragedijo, ki se je zgodila marca leta 2009 v Sežani. Takrat 36-letna mama je zadušila štiriletnega sina in dve leti in pol staro hčerko. Sodišče jo je obsodilo na 20 let zapora.

Pred dobrimi šestimi leti je precej zaskrbljenosti med domačini zasejal umor v Čežarjih. Kriminalisti so storilca, ki sta marca 2016 umorila 57-letnega domačina, prijeli štiri mesece po zločinu. Sodišče je starejšega obsodilo na najdaljšo možno kazen - na 30 let zapora, mlajšega pa na 22 let zapora.

Vrh vsega bi tudi primorsko avtocesto že lahko razglasili za preobremenjeno. Če smo ob prehodu na dnevno izhajanje iz Kopra na sestanek v Ljubljano z avtomobilom prišli v slabi uri, moramo zdaj normalnemu potovalnemu času zaradi stalnih zastojev dodati vsaj 20 minut. Poveden je podatek, da je v letu 2004 samo v koprsko pristanišče in iz njega peljalo 129.000 tovornjakov, zdaj jih po isti avtocesti v pristanišče in iz njega pride že 330.000 na leto. Skoraj trikrat več. Seveda ob tem enako strmo ali še bolj narašča še tranzitni promet tovornjakov. A odločevalci v državi se o tretjem pasu še niti ne pogovarjajo.

Se pa pogovarjajo o avtocesti do Hrvaške, a pri pogovorih tudi ostaja. Če morda še kdo misli, da nagajamo južni sosedi, ker se ne navežemo na njene že zdavnaj zgrajene avtoceste do meje, se zelo moti. Nagajamo predvsem sami sebi, da stojimo v kolonah do meje in po lokalnih cestah.

Ob odprtju avtocestnega viadukta Črni Kal pred 15 leti smo v uredniškem komentarju, denimo, izpostavili “nezaslišano odlašanje države” pri gradnji avtocestnih odsekov Postojna-Jelšane ali Kozina-Starod. Še vedno smo na nični točki. Od takrat pa se je promet težkih tovornjakov po tamkajšnjih lokalnih cestah potrojil. Prebivalci, naveličani hrumenja težkih tovornjakov mimo oken, so morali s protesti nekajkrat ustaviti promet, da so od ministrstva za infrastrukturo dosegli uredbo, ki je s 1. junijem prepovedala težke tovornjake nad 7,5 tone v tranzitu. Nekaj je zaleglo.

Še vedno se prometno zelo prikrajšane počutijo tudi v Idriji. Že pred 15 leti smo pisali o prepotrebni obnovi ceste ena najslabših državnih cest. Keltika je kot jama brez dna, a še vedno edina pot iz idrijske “luknje”. In v tej luknji so trije veliki izvozniki - Kolektor, Hidria in Eta, ki po edini cesti vozijo svoje proizvode v svet.

Kdaj bodo tudi Primorci organizirali protest pred vlado v Ljubljani, kot to zaradi odlašanja z gradnjo hitre ceste ravno te dni napovedujejo Korošci?

Več javnega prometa bo prispevek k ohranjanju okolja.

Dve novi občini

V 15 letih se je število primorskih občin z 22 povečalo na 24. Leta 2006 je bila ustanovljena občina Renče-Vogrsko, leta 2011 pa še občina Ankaran. V tem obdobju sta se moč in vpliv nacionalnih političnih strank na lokalni ravni bistveno zmanjšala, povečalo pa se je število nestrankarskih list in neodvisnih kandidatov. To je v skladu s trendi po Sloveniji, s tem da so se nekatere občinske liste prelevile v stranke.

Leta 2004 je bila slovenska Istra še trdno v rokah SD, ki so z zavezniki obvladovali Izolo in Piran. Boris Popovič je v MO Koper vzpostavil nove načine upravljanja občine, to pa je z novima županoma Tomažem Gantarjem in Tomislavom Klokočovnikom skušal razširiti še na sosednji mesti. Slednja sta bila neuspešna, tako da sta ju leta 2010 zamenjala “nova” kadra SD, Peter Bossman in Igor Kolenc. Šele lani so se ju Pirančani in Izolani naveličali in na čelo Pirana postavili povsem nestrankarskega kandidata, v Izoli pa so se glasovi porazgubili med več neodvisnih kandidatov.

Popovičeva oblast je trajala kar 16 let, v zadnjih dveh mandatih pa se je izpela. Postala je neučinkovita, netransparentna, povzročila je veliko krivic, zato so lani Koprčani na oblast postavili “nov obraz”. Vmes se je Ankaran predvsem zaradi arogantne in nespametne Popovičeve politike osamosvojil, vodi ga Gregor Strmčnik, ki je bil tudi glavni “osamosvojitelj”.

V tem obdobju so se kar dvakrat zamenjali skoraj vsi istrski poslanci, kot zadnji lani tudi Roberto Battelli. Nihče med njimi v državnem zboru sicer ni pustil vidnejšega pečata.

Tudi na severnem Primorskem je v 15 letih opaziti vzpon list na račun strank. Če je v 32-članskem novogoriškem mestnem svetu leta 2004 sedelo le osem nestrankarskih svetnikov, jih je v mandatu 2014-2018 bilo kar 20, najmočnejša je bila Lista Mateja Arčona, danes pa jih je 15, vključno z najmočnejšo, Goriško.si. Prav tako sta župana Matej Arčon in danes Klemen Miklavič, ki zadnjih devet let vodita občino, nestrankarska. Kot zanimivost, oba sta v mlajših letih vodila Klub goriških študentov. Od parlamentarnih strank pa v zadnjih 15 letih le SD in SDS, včasih bolj, včasih manj uspešno, še držita pozicije.

Nova Gorica sicer menjuje župane vsakih osem let, saj še nobenemu ni uspelo osvojiti treh mandatov. Glede tega je na severnem Primorskem opaziti velike razlike. Brici so očitno našli pravega zase, saj je Franc Mužič edini “večni” župan na Primorskem, ki občino vodi že sedmi mandat, zelo se mu je približal vipavski Ivan Princes, ki je bil v sedlu 24 let, do lani. Diametralno nasprotno je v Kobaridu, kjer so v zadnjih 17 letih na vsakih volitvah zamenjali župana. Na najvišjem položaju pa so porazno zastopane ženske, saj je bila Darja Hauptman (Kobarid) sploh prva županja v regiji, šele lani je bila izvoljena druga - Tina Gerbec v Kanalu.

V poldrugem desetletju ni bilo dramatičnih političnih pretresov, še največji se je zgodil leta 2006 z odcepitvijo renško-vogrinskega območja od novogoriške občine, ki ji je ostro nasprotoval tedanji župan Mirko Brulc, saj je mestna občina izgubila še deset odstotkov svojega ozemlja in skoraj geografski stik z območjem Branika, Dornberka in Prvačine. A so na koncu vsi preživeli. V osrčju Primorske velikih pretresov ni bilo. Tudi tod so klasične stranke izgubile svoj vpliv, še največ sta ga ohranili SD in SDS. Med župani se je najdlje obdržal pivški Robert Smrdelj, ki mu teče že šesti mandat, sežanski Davorin Terčon se je poslovil po treh, tretji teče ilirskobistriškemu županu Emilu Rojcu. Zelo sta se volilcem prikupili divaška in hrpeljsko-kozinska županja Alenka Štrucl Dovgan in Saša Likavec Svetelšek, ki sta drugi mandat osvojili z zelo močno podporo.

10.000 več Primorcev

Primorska je v leto 2004 vstopila z 275.664 prebivalci, sedaj jih šteje 10.000 več. Prebivalstvo najhitreje pridobiva obalno-kraška statistična regija (OK). Malenkost se je okrepila notranjsko-kraška (NK), Goriška (GO) regija pa je medtem skoraj dva odstotka prebivalcev izgubila.

V zadnjih 15 letih se je prebivalstvo Slovenije povečalo za tri odstotke na 2,055.279 ljudi. Primorska se je okrepila za 3,6 odstotka prebivalcev, a predvsem na račun priseljevanja. Zato je povprečen Primorec s 44,5 leta za krepko leto starejši od povprečnega, 43,4 leta starega Slovenca. Rast gre predvsem na račun OK regije.

NK regija (1456 km²) je v leto 2004 vstopila s 50.913 povprečno 40,4 leta starimi prebivalci. Sedaj jih šteje 52.544, postarali pa so se za tri leta in pol. Le malenkost več kot povprečen Slovenec, ki je v tem času pridobil 3,4 leta. Najmanjša OK regija (1043 km²) se je iz 105.009 povzpela na 115.016 prebivalcev. Če je bila 2004 s povprečno starostjo 41,4 leta najstarejša regija v Sloveniji, je z leti primat od nje prevzela pomurska statistična regija s povprečno 45,4 leta starim prebivalcem. Prehitela jo je tudi GO regija. Slednja, največja primorska regija (2325 km²), se je edina skrčila s 119.742 na 117.616 prebivalcev, pa tudi postarala s povprečnih 41 na 44,9 leta. Ta regija je obdržala malenkost nadpovprečno izobraženost svojih prebivalcev, medtem ko NK vztraja na slovenskem povprečju, OK pa je malenkost pod njim.

Najbolj pereča je starostna sestava prebivalstva. Leta 2004 je število starejših od 65 v Sloveniji samo za tri odstotke presegalo število do 15 let starih, lani pa že za 31,7 odstotka. Daleč najslabše razmerje v Sloveniji je imela leta 2004 OK s 30,4 odstotka več starejših od otrok. Do lani se je indeks staranja v OK povzpel na 150,3 (50,3 odstotke več starejših kot otrok), a je v najbolj pereči pomurski regiji ta indeks že 166,8. V NK je zrasel iz 112,6 na 134,3, v GO pa iz 120 na 151,1.

Ko bi v Ljubljani vedeli ...

Listanje po izvodih Primorskih novic iz zadnjih 15 let in beleženje uspehov v kulturi - kako zamudno in nesmiselno početje! Veliko preveč je dosežkov, z njimi bi zlahka zapolnili knjigo, kaj šele kotiček v časopisu. V letu, ko je naš časopis postal dnevnik, je Primorsko dramsko gledališče napredovalo v Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, institucijo nacionalnega pomena. Mimogrede, lepo in prav bi bilo, da bi umetnost - nikakor ne samo gledališke - na Primorsko prihajali uživat tudi oblastniki, novinarji in drugi iz Ljubljane. Preveč je izvrstnega, kar pa ne seže onkraj Postojne.

K sreči tega ni mogoče trditi za komedije, ki jih v koprodukciji koprskega in novogoriškega gledališča že debelo desetletje nizata avtor in igralec Iztok Mlakar ter režiser Vito Taufer. Tudi nova Tutošomato se bo potegovala za primorsko gledališko nagrado tantadruj, ki sta se ji lani z istoimensko mesečno prilogo pridružila časopisa Primorski dnevnik in Primorske novice.

Z vzponi in padci se nadaljujejo Primorska poje, Vilenica, Primorski poletni festival, Forum Tomizza, MetalDays, Kino Otok, Jazz Cerkno, Kogojevi dnevi, PUF, ki se je to poletje v Istri razcvetel skupaj s Plavajočim gradom, v Brdih minulo desetletje uspeva Festival kreativne in improvizirane glasbe ...

Iz nadarjenega šolarja je v svetovno uveljavljenega pianista zrasel Aleksander Gadžijev, v klasični glasbi so mednarodno uspešni še Martina Batič, Petra Grassi, Ambrož Čopi z Akademskim pevskim zborom Univerze na Primorskem, Andrej Makor kot zborovski skladatelj, mlada violinistka Petra Kovačič pa je lani postala članica Dunajskih filharmonikov.

Vse boljši kantavtor je Drago Mislej Mef, vse manj las in vse več oboževalcev ima Rudi Bučar, neuničljivi ostajajo Avtomobili, Ana Pupedan, Zmelkoow ... Na domačih in tujih odrih so se v zadnjih 15 letih dodobra naskakali Elvis Jackson, v svetovni elektronski glasbi vse bolj odmeva Gramatik ... Minuli konec tedna je kot nova domača filmska zvezda zasijal Novogoričan Gregor Božič, ki je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu z Zgodbami iz kostanjevih gozdov osvojil kar enajst vesen. A naj mladi ne zasenčijo veteranov: v zadnjih 15 letih je doma in v tujini s filmi uspehe žel Jan Cvitkovič.

Vidite, za pregled drugih vej tega čudovitega vseskozi rastočega drevesa, imenovanega kultura, nam zmanjkuje prostora. Zato na kratko zaključimo z rojakoma iz Italije: Marko Sosič še zmeraj čaka na kresnika za najboljši roman, Boris Pahor pa je že praznoval 106. rojstni dan.

Vzponi in padci

Tako kot v vsakdanjem življenju so tudi sestavni del športa vzponi in padci. Ni jih bilo malo v preteklosti, upajmo, da jih bo precej tudi v prihodnosti. To bo pomenilo, da je športna krajina še kako živahna in bomo imeli kaj in o čem pisati.

V minulem poldrugem desetletju smo spremljali prav zanimivo nogometno krivuljo. Začela se je s tremi naslovi državnih prvakov Gorice, ki je v pretekli sezoni prvič v zgodovini samostojne Slovenije izpadla iz prve lige, kjer primorske barve letos zastopajo le Sežanci. Tudi Koprčani so po zgodovinskem naslovu prvaka v sezoni 2009/10 namreč plačali davek na napačne odločitve iz preteklosti z novim začetkom v primorski ligi. Zdaj se z Gorico potegujejo za vrnitev v prvoligaško konkurenco, kjer so še na začetku tega desetletja igrali tudi Ajdovci. Nogometaši so delili usodo padlega gradbenega mogotca, tudi sicer pa je zadnja gospodarska kriza kar globoko zarezala v primorski šport.

V nekaterih panogah si še zdaj niso prav opomogli, pri čemer ohranjajo pri življenju vsaj mladinski pogon. Zlasti na severnem Primorskem je moralo več športnih društev narediti vsaj korak ali dva nazaj, po katerih je pot vrnitve trnova. Ne nazadnje so tudi v rokometnem Kopru osvajali domače lovorike in živeli sanje lige prvakov, dokler so imeli denarno podporo, potem pa se je vse skupaj razblinilo kot milni mehurček. Sledila je nova zgodba, ki je k sreči prinesla nov vzpon, a okoliščine ponujajo vsakič drugačne izzive. Z novim modelom delovanja so postregli v košarkarskem Kopru. Pod povezovalnim nazivom Primorska so letos osvojili prvi naslov državnega prvaka in se prebili tudi v regionalno ligo. V Kopru bodo tako gostovali nekdanji klubski velikani jugoslovanske košarke Partizan, Crvena zvezda, Cibona.

Prav Bonifika je leta 2013 gostila eno od skupin evropskega prvenstva v košarki. Slovenske medalje takrat sicer ni bilo, zato pa je prišla, in to kar zlata, štiri leta kasneje v nepozabnem Istanbulu, kjer ni manjkalo primorskega pridiha.

Tudi v evropskem odbojkarskem srebru leta 2015 je bil prisoten. Ne nazadnje smo zdaj priče odbojkarski evforiji, ki se bo iz ljubljanskih Stožic preselila v Pariz. Prav v francoski prestolnici so leta 2017 rokometaši na svetovnem prvenstvu prišli do zgodovinskega brona. Zgodovinske so bile tudi olimpijske medalje jadralca Vasilija Žbogarja v letih 2004, 2008 in 2016 kot tudi uspehi ostalih primorskih športnikov na velikih tekmovanjih. Ni jih bilo malo.


Najbolj brano