Znajo poslušati kupce

Korejska znamka Hyundai od svoje ustanovitve šteje veliko več kot tri desetletja, kolikor so njeni avtomobili prisotni na slovenskih cestah. V tem dolgem obdobju se je spremenilo veliko, pri čemer velja izpostaviti, da so Korejci postali dojemljivi za spremembe, kar jim posledično prinaša tudi prodajni uspeh.

Marko Kajfež je pri podjetju Hyundai Avto Trade zaposlen že več 
kot desetletje, medtem ko družbo vodi zadnji dve leti.  Foto: Peter Pirkovič
Marko Kajfež je pri podjetju Hyundai Avto Trade zaposlen že več kot desetletje, medtem ko družbo vodi zadnji dve leti.  Foto: Peter Pirkovič

Začetna obdobja so bila bolj siromašna, a kljub temu so avtomobili gradili imidž znamke, ki se je v zadnjem desetletju ali dveh povsem prevetrila. Pravzaprav so Korejci začeli upoštevati dejstvo, da na svetu obstajajo razlike in da ni vse primerno za vsakogar. Še posebej ne za zahtevnega evropskega kupca, ki pričakuje le najboljše, zato so pred nekaj leti v Nemčiji postavili pomembno Hyundaijevo točko, vključno z razvojno-oblikovalskim centrom, katerega rezultat je sedanja ponudba avtomobilov in zelo jasno začrtana prihodnost. Tudi električna. Vse to znanje se preliva tudi na naše ceste, kjer so ti avtomobili čedalje bolj prepoznavni. Lanska uradna prodajna statistika je pokazala približno 4000 registriranih Hyundaijev pri nas, čeprav ta ne pokaže realnega stanja na trgu, saj je precej “onesnažena” z izvozom. Tega pri slovenskem zastopniku ne zanikajo in hkrati zagovarjajo tezo, da je na trgu potrebno preživeti. Nekaj vprašanj smo zastavili Marku Kajfežu, direktorju Hyundaia v Sloveniji.

Kakšen je trenutno položaj znamke Hyundai v Sloveniji, ste s prodajo zadovoljni?

“Pravzaprav smo. Prodajna statistika, ki je javno dostopna, ne more biti uradna, saj v njej ni zajeto veliko število avtomobilov, ki naših cest sploh ne vidijo. Mi, in tako verjetno vsa ostala konkurenca, si po svoje prečiščujemo statistiko in prihajamo do približno realnih rezultatov, ki so tretjino nižji. Naša politika ni nikoli zahajala v ekstreme, kot pri konkurenci, a dejstvo je, da si kruh služimo s prodajo in to ni nič narobe. Preživeti je pač treba.”

Kako na takšen poslovni model gleda tovarna?

“Tovarno zanima do tiste točke, ko želi, da vsako leto znova postavljamo nov olimpijski rekord. A to v realnosti vedno ne gre, zato je potrebno poiskati nove načine prodaje. In ker si prisiljen doseči določene rezultate, ki ti jih predpišejo, je naše delo zelo zahtevno. V prvi vrsti večino napora usmerjamo prav v prodajo na slovenskem trgu oziroma slovenskemu kupcu in v zadnjih letih se je nam je trud precej poplačal. Hyundaijevi modeli danes ponujajo največ za denar, ki ga kupec vloži, še bolj pomembno pa je, da prav korejska znamka ponekod narekuje trende celotni avtomobilski industriji. Dober primer je preboj na področju električnih vozil, kjer imamo najširšo ponudbo, ne gre pozabiti niti na Hyundaijevo vozilo na vodik, ki je v serijski proizvodnji že pet let (prej ix35, zdaj nexo), a ga zaradi neustrezne domače infrastrukture ne moremo pripeljati pred slovenske kupce.”

V tem primeru bi lahko vidnejšo vlogo odigrala tudi država.

“Če so se pred nekaj meseci zavezali k določenim ciljem na področju elektromobilnosti, kar je sicer dobrodošlo, potem je pomembno, da poskrbiš, da obstaja pot do cilja. In če bo ta pot padla na pleča nas avtomobilistov, končnega uspeha ni na vidiku. Ker mi te moči nimamo. Zelo pomembno pri nastajanju potrebne infrastrukture je tudi zelo natančno razumevanje tega področja in nenazadnje velika mera volje in želje, da je vse skupaj uresničljivo.”

Čedalje bolj vam, vsaj statistično, uspeva preboj na področje elektromobilnosti. Skoraj desetina vaše celoletne prodaje predstavljajo električni in hibridni avtomobili.

“Mislim, da je zelo jasna strategija, da si Hyundai želi biti eden vodilnih igralcev na tem področju. Opazujejo, razvijajo, nič kaj preveč marketinško ne ropotajo in končni izdelek preprosto pripeljejo na trg. Brez predhodnih obljub in brez 'pompa'. Naš Ioniq je še vedno najbolj energetsko učinkovit avto na trgu. To je dejstvo. In pri tem je na mestu vprašanje, kaj zasledujemo? Večjo zmogljivost baterij, več kilovatov, boljše zmogljivosti ali skrb za okolje. Moje mnenje je, da bi, saj se nenazadnje pogovarjamo o okolju, morali zasledovati čim nižjo porabo. Zanimivo pa je, da se pri prodaji teh srečujemo z dvema kategorijama kupcev. Prvi so tisti, ki so entuziasti in se na to področje spoznajo, spet drugi pa naš prodajni salon obiščejo na podlagi različnih zapisov in pogovorov, da je elektrika zelo poceni za vožnjo. In ker gre za skupino ljudi, ki niso poučeni, je potrebnega ogromno napora, saj si ne želimo, da bi bil kupec nesrečen ali nezadovoljen ob določenih kasnejših spoznanjih.”

Pred nekaj leti, ko je izbruhnila afera z dizelskimi motorji, so mnogi napovedovali konec tej vrsti pogona, saj so poudarek namenjali bencinskim in hibridnim motorjem ter elektriki, čeprav je resnica povsem drugačna. Se v zadnjem času tudi pri vas kaže trend upora proti dizelskim motorjem?

“Moje mnenje je, da so dizelski motorji postali čistejši od bencinskih. V zadnjih letih so bile marketinške kampanje speljane v smer, da je vse, kar je povezano z dizli, strupeno. A to ne drži. Tisti motorji, zaradi katerih je prišlo do teh težav, so pa bili umazani, ker tehnologija ni bila na predpisanih ravneh. Zaradi tega se je začel spreminjati vzorec prodaje in, seveda, prodamo manj dizlov kot sicer. Kmalu po aferi dejansko nismo prodali niti enega avtomobila z dizelskim pogonom, a se trend zdaj počasi spet obrača v prid dizlom. Ljudje so seveda verjeli tistemu, kar so prebrali in so se ustrašili, ker kaj bo človek z njim počel, če ga ne bo uspel prodati. In prav ti so zdaj spremenili mnenje, ko so ugotovili, da bodo dizli še kar nekaj časa prisotni v avtomobilskem svetu.”


Najbolj brano