Zdravstvena nega čaka na pravila
Stavkovni sporazum, ki ga je decembra lani podpisala vlada s predstavniki celotne dejavnosti zdravstvene nege, vsem nalaga sprejetje standardov in normativov za delo na področju te dejavnosti do 30. septembra, njihovo uveljavitev pa 1. januarja prihodnje leto. Standardi nastajajo v posebni komisiji.
Novi normativi in standardi bodo zakoličili strokovno delo v
zdravstveni negi od zdravstvenih domov in bolnišnic do domov
ostarelih.
SLOVENIJA
> Stavkovni sporazum so vlada in predstavniki dejavnosti zdravstvene nege podpisali 3. decembra lani. Vlada se je zavezala, da bo ministrstvo za zdravje sprejelo kadrovske standarde in normative na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe do 30. septembra letos, veljati pa naj bi začeli 1. januarja.
Podpisniki vsi sindikati te dejavnosti
Generalni sekretar sindikata delavcev v zdravstveni negi Marjan Meglič pojasnjuje: “Ta stavkovni sporazum smo podpisali vsi sindikati, namenjeni izključno dejavnosti zdravstvene nege in združujemo te zaposlene.”
1
srednja medicinska sestra in
2 bolničarja skrbijo ponoči za
250 stanovalcev doma upokojencev
Tako so dokument podpisali še predsedniki sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, sindikata delavcev v zdravstveni negi, sindikata delavcev v socialnem skrbstvu in sindikata zaposlenih v zdravstveni negi v ljubljanskem kliničnem centru, skupaj torej peterica.
Normativi in standardi še nastajajo
Zdravstveno ministrstvo je julija oblikovalo posebno komisijo za pripravo gradiva, v kateri so poleg strokovnjakov za to dejavnost še predstavniki ministrstva in vseh branžnih sindikatov.
Marjan Meglič generalni sekretar Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije
“Že leta 2013 je modra knjiga tlakovala delo zdravstvene nege, a vzpostavitev meril smo uspeli izpogajati šele lani.”
Meglič omenja, da se pospešeno sestajajo in usklajujejo. “Vsi smo nalogo vzeli resno, vendar delo ne bo nared do konca septembra, najbrž šele v oktobru. Za nami je več kot polovica dela; za področje socialne in zdravstvene nege smo že proti koncu, za bolnišnično dejavnost na dveh tretjinah. Stroka in sindikati se sproti usklajujemo, nato sledi še usklajevanje s predstavniki ministrstva in zavarovalnice ZZZS. Podlaga je naša branžna modra knjiga standardov in normativov iz leta 2013, a do njene uveljavitve žal ni nikoli prišlo.”
Pri nastajajočih standardih in normativih gre za več sklopov - za delo na področju zdravstvene nege v socialnih zavodih, za področje posebnih socialnih zavodov (za ljudi s posebnimi potrebami), za področje dela v bolnišnicah, za področje dela v kliničnih centrih in za področje dela v zdravstvenih domovih. Gradivo mora biti usklajeno tudi z uveljavljenimi poklicnimi kompetencami zdravstvene nege.
Irena Ilešič Čujovič predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije
“Delodajalci so različno ugotavljali, katere so tiste srednje medicinske sestre, ki so pretežno najmanj dvanajst let opravljale delo diplomiranih sester.”
Za red in urejenost
Da želijo red in urejenost, med drugim poudarja predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS) Irena Ilešič Čujovič, ki sodeluje pri nastajanju gradiva.
Izpostavlja pomembno podrobnost: “Normativi za delo medicinskih sester (enako kot za bolničarje, fizioterapevte, delovne terapevte ...) v domovih za upokojence zdaj sploh niso določeni, čeprav naš sindikat to zahteva že vrsto let.”
Kako torej sploh delajo zaposleni v zdravstveni negi, če normativov ni? Je tudi to vzrok, da so v domovih ostarelih medicinske sestre preobremenjene in jih kronično primanjkuje? Sogovornica omenja: “Ta hip je po naših informacijah, ki jih dnevno preverjamo na terenu, na primer nočna ekipa za 250 stanovalcev doma upokojencev sestavljena le iz ene srednje medicinske sestre in enega ali dveh bolničarjev!”
Kompetence podpirajo
Ker je že ves mesec glede uveljavitve predpisa o poklicnih aktivnostih in kompetencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege v praksi veliko jeze in zapletov, nas je zanimalo, ali SZSVS podpira ta predpis.
“Ga podpiramo, ker je podlaga za premestitev srednjih medicinskih sester na delovna mesta in zadolžitve diplomirane medicinske sestre. Se pa zavzemamo za to, da bi več srednjih medicinskih sester premestili med višje, saj so po naših podatkih delodajalci različno ugotavljali, katere so tiste s srednjo šolo, ki so pretežno najmanj dvanajst let opravljale delo diplomiranih sester,” poudarja Irena Ilešič Čujovič.
Dodaja, da sam predpis ne določa delovnih obveznosti srednjih in diplomiranih medicinskih sester. “Prav zato si zelo prizadevamo, da bi delokroge in s tem standarde storitev ter kadrovske normative določili čim prej in sprejeli standarde in normative, ki zdaj nastajajo.”