Rekordno zmagoslavje Zgodb iz kostanjevih gozdov na Festivalu slovenskega filma

Leta 1998 je Cameronov Titanic osvojil kar enajst oskarjev, danes pa so prav toliko vesen na izteku 22. Festivala slovenskega filma v Avditoriju Portorož prejele Zgodbe iz kostanjevih gozdov, festivalske rekorderke v režiji Novogoričana Gregorja Božiča. Osvojile so tudi vesne za najboljši celovečerni film, najboljšo režijo, najboljšo glavno moško vlogo in nagrado občinstva.

Zmagovita ekipa FSF z ministrom za kulturo Zoranom Pozničem Foto: Andraž Gombač
Zmagovita ekipa FSF z ministrom za kulturo Zoranom Pozničem Foto: Andraž Gombač

PORTOROŽ > “Osupljiva filmska stvaritev z izjemno vizualno komponento in zaokroženostjo, ki v svojih številnih kvalitetah močno presega običajni okvir nacionalne kinematografije,” je o Zgodbah iz kostanjevih gozdov kot najboljšem celovečernem filmu festivala zapisala strokovna žirija, ki so jo sestavljali igralka Živa Selan, scenarist in nekdanji direktor Filmskega centra Srbije Boban Jevtić ter režiser in producent Rok Biček.

Gregor Božič, ki je pred petimi leti na Festivalu slovenskega filma v Portorožu s Šuolni iz Trsta osvojil vesno za študijski film, je drevi prejel še vesno za najboljšo režijo, njegov film, posnet v produkciji zavoda Nosorogi s koproducenti Transmedia Production, Deutsche Film- Und Fernsehakademie Berlin in RTV Slovenija, pa je dobil še nagrade za najboljšo moško vlogo (Massimo De Francovich), fotografijo, izvirno glasbo, montažo, scenografijo, kostumografijo, masko in zvok, kot najboljšega med filmi pa je Zgodbe iz kostanjevih gozdov izbralo tudi občinstvo.

Očitno ni pretežek

Ekipa Zgodb iz kostanjevih gozdov se je iskreno razveselila uspeha na festivalu. “Veliko nam pomeni odločitev žirije, najbolj pa smo veseli nagrade občinstva,” je povedal Gregor Božič. “Na projekciji smo sicer imeli dober občutek, ampak vseeno nismo pričakovali, da bodo ljudje film tako sprejeli.”

Preberite tudi intervju z Gregorjem Božičem: “Želim si, da bi vsak Slovenec vedel, kako dobra je kuhana 'pituralka'.”

Ker je struktura filmske zgodbe nelinearna in poetičnost zelo izrazita, jih je skrbelo, da bo občinstvo s filmom morda teže vzpostavilo stik: “A je očitno sprožil tako močna čustva, da so gledalci morebitne tovrstne težave premagali.”

Enajst filmskih nagrad vesna je občudovanja vredna bera, še posebej za celovečerni prvenec. Ampak, opozarja Božič, uspeh debitantskih filmov na Festivalu slovenskega filma je prej pravilo kot izjema: “Že nekaj izjemnih prvencev je dobilo največ nagrad na festivalu. Kar nas vodi k zaključku, da mladi režiserji na festival prihajajo z energijo za iskanje novih ustvarjalnih smeri.”

Zgodbe iz kostanjevih gozdov je ekipa že predstavila na filmskem festivalu v Torontu, dogovarjajo se za udeležbo na še nekaterih festivalih v tujini in upajo, da jim bo to pomagalo pri mednarodni distribuciji. Številne vesne, se nadejajo, pa bodo morda pripomogle k temu, da si bo Zgodbe iz kostanjevih gozdov ogledalo čim večje slovensko občinstvo.

Podelili so 23 vesen

Vesno za najboljši scenarij sta danes dobila Katja Colja in Angelo Carbone za film Igor in Rosa, vesno za najboljšo glavno žensko vlogo pa Liza Marijina za vlogo uporniške Neže v Kozoletovi Polsestri.

Žirija, ki so jo sestavljali režiserka Nina Blažin, animator Grega Mastnak in filmska ustvarjalka Maja Weiss, je kot najboljši dokumentarni film ocenila Hčer CamorreSiniše Gačića, kot najboljšo manjšinsko koprodukcijo pa film Bog obstaja, ime ji je PetrunijaTeone Strugar Mitevske.

Skupno so na festivalu podelili 23 vesen.  


Najbolj brano