Kako si urediti svoje začasno bivališče?

Oktobrska preseljevanja so pred vrati. Iz domačega udobja v podnajemniške sobe in stanovanja, večinoma v prestolnico ali druga univerzitetna mesta. Morda na tuje. Iz radovednosti malo pregledam ponudbo. Najpomembnejša je seveda cena. Da so cene napihnjene čez vsako mero, vemo. Zakonitosti prostega trga, se glasi nepremičninska mantra.

Cene narekujejo kompromise pri vseh drugih rečeh. Lokaciji, velikosti in seveda opremi stanovanja. Kar sem videla, ni bilo posebej lepo. Pravijo sicer, da se človek vsega navadi, in v študentskih letih se pač zadovoljimo z vsakršnimi začasnimi bivališči, v katerih so nakopičene odslužene stare omare, škripajoče postelje, kuhinje, popisane s sledovi obrokov vseh prejšnjih stanovalcev, in tako dalje in tako naprej.

Ambient vpliva na naše počutje

Pravzaprav je bilo s podnajemniškimi kvartirji vedno tako, le cene so zrasle v nebo. Če je Ivan Cankar lahko plačeval najemnino za svoje skromne ljubljanske sobice, ki jih je subtilno opisal tudi v kateri od svojih zgodb, danes študenti s honorarji prek študentskega servisa težko zberejo za najemnino kolikor toliko spodobnega stanovanja. V času mojega študija ni bilo tako težko. Lahko sem si privoščila lično garsonjero, ki je bila čisto spodobno opremljena. Nekaj časa sem sicer res bivala tudi v stanovanju brez pomivalnega korita in je bilo treba posodo pomivati v kopalnici.

Tudi če nam je precej vseeno, kakšno je naše začasno bivališče, kar morda komu celo je, ambient še kako vpliva na naše počutje, zato ga je vredno lepo urediti.

Je bilo pa stanovanje novo in neopremljeno, tako da sem si lahko sobo uredila čisto po svoje. To je bilo zame pomembno - vedno sem iskala čim bolj prazna stanovanja, da sem jih lahko napolnila s svojimi rečmi. Čeprav jih ni bilo veliko, pa tudi denarja za kakšne večje nakupe ne, sem z njimi znala posvojiti prostor, ga urediti za prijetno bivanje. Vsako stanovanjce se da lepo urediti, no, skoraj vsako, a o vlažnih in temnih kleteh ne bi tratila besed, tem se je bolje izogniti. Najbolje je, če ima le osnovno opremo, torej delujočo kuhinjo in kopalnico, vse drugo pa - prazno. Bolje jogi ali futon na tleh kot zakonskega postelja iz prejšnjega stoletja, ki zavzame skoraj celo sobo.

Tudi če nam je precej vseeno, kakšno je naše začasno bivališče, kar morda komu celo je, ambient še kako vpliva na naše počutje, zato ga je vredno lepo urediti. Polepšati je mogoče tudi na videz nespremenljive stvari, če nam seveda najemodajalci prižgejo zeleno luč. Prebarvati ali prelepiti s tapetami fronte kuhinjskih omaric, celo iz grdih ploščic v kopalnici se da kaj narediti.

Pustimo domišljiji prosto pot

Predvsem pa so nam na voljo poceni dodatki: tkanine, s katerimi lahko prekrijemo neugledno zofo ali fotelj, zavese, ki ustvarjajo intimo, blazine, ki vnesejo barvitost, plakati, ki skrijejo nepravilnosti na steni, namizna svetilka, ki jo predelamo iz stare ali pa naredimo iz materialov, ki jih imamo pri roki, police za knjige iz desk in opek, ki jih najdemo na domačem dvorišču, kartonaste škatle, oblepljene s fotografijami iz starih revij ... Možnosti je res veliko, če pustimo domišljiji prosto pot. Če si lahko privoščimo eno ali dve dražji stvari, ki se bosta potem selili z nami, je to lahko majhna preproga ob postelji, kakšen fin naslanjač in seveda vse tiste drobnarije po našem okusu, ki dajejo oseben pečat - od krožnikov in skodelic do lepih kuhinjskih krp. Vse šteje.

Improvizacij in finih rešitev za ureditev je nešteto, če imamo med prijatelji take s spretnimi rokami ali pa znamo kaj ustvariti tudi sami, si lahko naredimo prav prijetno domačen začasni brlog. Po lastnem navdihu ali pa s pomočjo idej in nasvetov, ki jih v rubrikah “naredi si sam” po spletu kar mrgoli. Bolj ambiciozni lahko najdejo navdih tudi v dizajnerskih predmetih: pa kaj, če si ne moremo privoščiti originala, lahko ga preslikamo za svoje potrebe, naredimo svojo različico čisto zase, saj je ne bomo prodajali!


Najbolj brano