Zakaj sta se slovenska literatura in film ločila?

“V komunizmu, na temni strani meseca, smo posneli 120 filmov, od tega jih je bilo 40 posnetih po literarni predlogi. Po osamosvojitvi se je to radikalno spremenilo,” je moderator okrogle mize Marcel Štefančič jr. v portoroškem Avditoriju že v uvodu predstavil nekaj precej zaskrbljujočih številk, ki pričajo o tem, da sta slovenski film in slovenska literatura po osamosvojitvi skorajda ubrala vsak svojo pot.

Odpri galerijo

PORTOROŽ > “Filmov je bilo več kot kadarkoli, filmov posnetih po literarni predlogi pa manj kot kadarkoli. V 25 letih smo posneli približno 15 filmov po književnih predlogah,” je poudaril Marcel Štefančič jr. na okrogli mizi, ki so se je udeležili producent Danijel Hočevar, režiserja in scenarista Barbara Zemljič in Rok Biček, Renata Zamida (Javna agencija za knjigo) in Jani Virk (pesnik in urednik na TV Slovenija).

Štefančič je uvodoma še dodal, da sta se v Sloveniji po osamosvojitvi izoblikovala dva trenda. Prvi je Feri Lainšček, po katerem so posneli približno šest filmov in še kopico televizijskih. Drugi trend so bili režiserji, ki so režirali svoje romane (Metod Pevec, Vinko Möderndorfer, Goran Vojnović in Miha Mazzini). “Če ta dva trenda odštejemo, ne ostane skoraj nič posnetega po literarni predlogi. Po osamosvojitvi sta film in literatura šla vsak svojo pot,” pravi Štefančič.

Zakaj je prišlo pravzaprav do te ločitve? Hočevar pravi, da je odgovor treba iskati predvsem v znatnem upadu financiranja slovenskega filma. “Vsaka literatura, ki ni bila sodobna, jo je bilo nemogoče prenesti na film iz finančnih razlogov. Tudi precej slovenske literature iz 90. let je bilo težko prenesti na film, saj je zahtevala veliko redukcij, dela, strokovne podstati, ki je nismo premogli. Sprijazniti se moramo s tem, da smo majhna kinematografija, ki nima veliko scenaristov, veščih filmskih adaptacij knjižnih del,” pojasnjuje Hočevar.

Denar, denar, denar

Tako so se po njegovem mnenju v Sloveniji začeli delati skrajno avtorski filmi, v katerih je bil režiser tudi scenarist. Eden izmed krivcev za tako stanje je tudi dejstvo, da v Sloveniji še vedno ni sistemske podpore za razvoj strokovnjakov za filmske adaptacije književnih del, še v 90. letih pa je ministrstvo financiralo zgolj golo produkcijo filma.

Tudi Barbara Zemljič, ki je sicer adaptirala dva romana v film (Panika in Pod gladino) dodaja, da zaradi finančne podhranjenosti v slovenskem filmu že v startu odpadejo zgodovinski, junaški filmi. V Sloveniji tako verjetno ne bomo nikoli dočakali filmskih upodobitev romanov Pod svobodnim soncem, Bobri, Mostiščarji, so pod črto soglašali udeleženci okrogle mize.

“Ves čas je treba hoditi po robu zakona”

Po dveh zelo uspešnih filmih, ki nista temeljila na literarni predlogi, pa je tudi pri Roku Bičku napočil čas za tovrstni preizkus. Ta že več kot dve leti razvija projekt na podlagi knjige Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka. Na okrogli mizi je ponovno opomnil na nezavidljivi položaj filmarjev v Sloveniji. “Ves čas je treba hoditi po robu zakona, saj je slovenska filmska zakonodaja napisana tako, da onemogoča delo režiserjem.”

Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, ki se je kasneje oglasila iz občinstva, je priznala, da “našemu sistemu manjka fleksibilnost, filmski svet pa to fleksibilnost potrebuje. Proces je žal zelo dolg, ker smo težko odzivni.” Na SFC sicer opažajo porast prijavljenih adaptacij. Letos jih je bilo kar pet, toda vse so na žalost ostale na rezervni listi. Med temi so že omenjena Črna mati zemla in še Jugoslavija, moja dežela, Ime mi je Damjan, Šavrinke ter projekt, ki ga razvija Metod Pevec. Vsi so bili prepoznani kot kakovostni, podprti pa bodo v primeru, da SFC dobi več denarja. Vlada se je letos namreč zavezala, da bo do leta 2022 v skladu s proračunskimi zmožnostmi kulturnega ministrstva slovenskemu filmu namenila enajst milijonov evrov. Kot je dejala Bučarjeva, pa niso še niti na polovici tega zneska. Letos so sicer s posebnim razpisom za adaptacijo literarnih del podprli tri projekte - dela Draga Jančarja, Ivana Cankarja in Dušana Čatra.

V sodelovanju s SFC bo tudi Javna agencija za knjigo subvencionirala odkup avtorskih pravic za ekranizacijo, je povedala direktorica Renata Zamida.

---