Raziskovanje človeka, ki ga je družba zavrgla

Joaquin Phoenix je z vlogo najbolj znanega negativca iz sveta stripa, Jokerja, kot kaže, ustvaril še eno prelomno igralsko stvaritev. Na beneški Mostri, kjer je film osvojil zlatega leva za najboljši film, Phoenix ni slavil še v igralski kategoriji, je pa med najresnejšimi kandidati za oskarja za najboljšo glavno moško vlogo leta 2019.

To bi bil prvi oskar za Joaquina Phoenixa. Zanj se je potegoval že dvakrat, in sicer za psihološko zelo kompleksni vlogi v Hoji po robu, kjer je upodobil Johnnyja Casha, in Gospodarju, kjer je stopil v čevlje “poizkusnega zajčka” ustanovitelja scientologije Rona L. Hubbarda.

Režiser Todd Phillips je s soscenaristom Scottom Silverjem zgodbo o drugačnem, večplastnem, astripovskem, nizkoproračunskem Jokerju začel pisati s Phoenixom v mislih. Phillips in Silver sta se navdihovala v filmskih karakternih študijah iz 70. let, še posebej v Taksistu in Ulicah zla Martina Scorseseja. Usoda je hotela, da ima “taksist” in “zlobni” Johnny Boy Robert de Niro v najnovejšem Jokerju vlogo televizijskega gostitelja Murrayja Franklina, Scorsese pa je bil sprva v vlogi producenta, a je nato zaradi snemanja Irishmana odstopil od projekta.

Phoenix zavrnil Marvelovi ponudbi

Že okoli leta 2014 se je tudi Phoenix začel spogledovati z vlogami v stripovskem filmskem univerzumu, ki ga obvladujeta predvsem dva studia, DC Comics in Marvel. Slednji je Phoenixu ponudil vlogi Hulka in Dr. Strangea, a ju je zavrnil, ker naj mu ne bi dišal koncept “franšize, kjer mora igralec nastopiti v nadaljevanjih, predzgodbah in podobno. Toda tudi Phillips je Phoenixa prepričeval kar štiri mesece, preden je dokončno privolil v vlogo Jokerja.

Snemanje je bilo po pisanju ameriških medijev zelo intenzivno, Phoenix je za potrebe vloge v zelo kratkem času izgubil 23 kilogramov in kar nekajkrat naj bi izgubil živce ter se pobral s filmskega seta, drugi igralci pa so se spraševali, če so kaj zamočili. “Prizanesel” naj bi le de Niru, ki je povedal, da je bil Phoenix “zelo intenziven v tem, kar je počel.” Še v času snemanja je igralec izjavil, da s Phillipsom “pripravljata nekaj najmočnejšega, kar ste kdaj videli, oziroma da gre za raziskovanje človeka, ki ga je družba zavrgla, in ni zgolj študija osebnosti, ampak tudi opomnik sodobnemu svetu”.

Navdih iskal pri političnih atentatorjih

Phoenix naj se sicer ne bi zgledoval po prejšnjih upodobitvah Jokerja (med temi sta tudi izvrstni preobrazbi Jacka Nicholsona in pokojnega Heatha Ledgerja), ampak se je v predpripravah na vlogo lotil branja psihološke knjige o političnih atentatorjih, ker je v svoji različici Jokerja prepoznal številne psihološke poteze atentatorjev. Še pred tem pa je veliko truda vložil v svojstveno interpretacijo Jokerjevega smeha. Ogledal si je nešteto posnetkov pacientov, ki trpijo za patološkim smehom, in v filmu nato postregel s še več (bojda kar petimi) variacijami zloveščega smeha. Kar pa kritiki najbolj izpostavljajo je, da je uspel zelo prepričljivo ujeti Jokerjevo notranjo bolečino, nerazumevanje družbe in pri gledalcu vzbuditi celo kanček empatije.

“Cilj ni bil nikoli vpeljati Joaquina Phoenixa v stripovski filmski univerzum, ampak obratno. Stripovske filme vpeljati v univerzum Joaquina Phoenixa,” je dejal Phillips v enem od intervjujev. Kot kaže, je studio DC s Phillipsom in drugačno, Phoenixovo upodobitvijo Jokerja začel tudi pisati novo poglavje v stripovski filmografiji, kjer v ospredju niso specialni učinki in vratolomne akcije, temveč dodelan psihološki oris glavnega junaka. V primeru Jokerja, nerazumljenega posameznika, ki ga zanese v brezglavo nasilje.

---