Od socialne drame do političnega trilerja

Drevi se bo s podelitvijo nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Andreju Zdraviču in s premiero filma tenkočutnega popisovalca zgodb malega človeka Metoda Pevca Jaz sem Frenk z Janezom Škofom v glavni vlogi začel 22. Festival slovenskega filma, ki ljubitelje filma v portoroški Avditorij in Monfort vabi vse do nedelje.

PORTOROŽ > Direktorica festivala Jelka Stergel je na novinarski konferenci povedala, da sta prvotna namena festivala strokovno druženje in predstavitev slovenskih filmov medijem in stroki ter tudi širši javnosti. Letošnji festival, na katerem bodo predvajali 106 filmov, od tega 57 v tekmovalnem programu, predstavlja nek premik, ki se je zgodil v slovenski filmski ustvarjalnosti, in sega od socialne drame k političnemu trilerju, ki pa je še vedno socialno angažiran.

Kako človek po smrti živi skozi spomine

Med teže pričakovanimi letošnjimi filmi v tekmovalnem programu je Oroslan Matjaža Ivanišina, enega najizvirnejših slovenskih režiserjev mlajše generacije. Nase je najprej opozoril z izjemnim kratkim dokumentarcem Karpopotnik (hommage Karpu Godini brez Karpa Godine), nato z dokumentarcem o igri in “moških ritualih” Playing Men, letos pa bo v Portorožu predstavil še film Oroslan, ki se prek osebne zgodbe dotika razmer v Porabju, Ivanišina pa je predvsem zanimalo, kako človek po smrti živi naprej skozi spomine drugih.

Precej zanimanja vzbuja tudi dokumentarec Siniše GačićaHči camorre, ki govori o Cristini Pinto, nekdanji kamoristični morilki, ki se po 24-letni zaporni kazni začne soočati z izzivi vsakdanjega življenja, daleč od kriminala. Intervjuvala jo je novinarka RTV Slovenija Anka Pirš.

S svojim najnovejšim celovečercem Človek s senco se v Portorož vrača Ema Kugler, osrednja slovenska avtorica na področju eksperimentalnega filma. V tekmovalnem programu je tudi portret enega najpomembnejših in brezkompromisnih slovenskih pesnikov druge polovice dvajsetega stoletja Tomaža Šalamuna Buča na vroči strehi sveta. Režijo podpisujeta Nejc Saje in Jeffrey Young.

Med primorsko, čezmejno obarvanimi filmi velja izpostaviti Vprašanje identiteteSabrine Moreno, ki se je lotila odkrivanja zgodb žensk ob meji, nekoč stičišču Italije in Avstro-Ogrske, ter film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, v katerem je mladi režiser Gregor Božič ustvaril sanjsko pripoved o razpadu majhne skupnosti na jugoslovansko-italijanski meji.

Podelitev tudi v živo na SLO 1

Kot vedno precej obeta tudi sekcija Manjšinske koprodukcije, kjer najdemo najnovejši film Želimirja ŽilnikaNajlepša dežela na svetu, v katerem režiser vzame v precep temo migracij, Bog obstaja, ime ji je Petrunija Teone Strugar Mitevski, ki govori o “girl power” momentu v mačistični makedonski družbi, in še številni drugi.

V sekciji Posvečeno se bodo poklonili letošnjemu Badjurovemu nagrajencu za življenjsko delo, neodvisnemu filmskemu avtorju in komponistu Andreju Zdraviču, festival pa bo kot vsako leto zaznamoval bogat strokovni program, namenjen izobraževanju vseh, ki se ukvarjajo s filmom, ter vzpostavljanju poslovnih vezi. V fokusu koprodukcijskega srečanja bo Italija.

Na sklepni nedeljski slovesnosti bodo podelili več kot 20 nagrad. Letos bo podelitev prvič mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu, ob 20. uri na prvem programu TV Slovenija.  

---