Hrvaška s protestno noto zoper postavitev kipa D’Annunzia v Trstu

“Hrvaška republika najostreje obsoja odločitev mesta Trst o postavitvi spomenika Gabrieleju D’Annunziu ravno na dan stoletnice zasedbe Reke, ki se je zgodila 12. septembra 1919,” so sporočili iz hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve. Danes so na Borznem trgu slavnostno odkrili kip, pestro pa je bilo v Trstu že včeraj, ko so italijanski neonacisti prelepili fasado hrvaškega konzulata v Trstu. Na Reki pa je ponoči pred Guvernerjevo palačo skupina Italijanov razobesila staro italijansko zastavo.

Danes so v Trstu slavnostno odkrili spomenik pesniku Gabrieleju 
D’Annunziu. Foto: Vir: Primorski dnevnik
Danes so v Trstu slavnostno odkrili spomenik pesniku Gabrieleju D’Annunziu. Foto: Vir: Primorski dnevnik

TRST, ZAGREB, REKA > “Kljub temu, da gre za odločitev lokalnih, ne pa državnih oblasti, takšno ravnanje ne le ruši prijateljske in dobrososedske odnose med državama, temveč tudi priznava ideologijo in dejanja, ki so v globokem nasprotju z evropskimi vrednotami. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške je svoje nezadovoljstvo in zaskrbljenost po diplomatskih poteh danes preneslo italijanski strani in poslalo protestno noto italijanskemu veleposlaniku,” so še zapisali na hrvaškem zunanjem ministrstvu.

Na postavitev kipa se je na twitterju odzvala tudi hrvaška predsednica republike Kolinda Grabar Kitarović. Zapisala je: “Reka je bila in ostaja ponosni del hrvaške domovine, zato je postavitev spomenika v Trstu, ki izpostavlja iredentizem in okupacijo, nesprejemljiva.” V drugem tvitu je nadaljevala: “Hrvaško-italijansko sodelovanje danes temelji na vrednotah, ki so v popolnem nasprotju z vsem, kar je počel ta, ki mu postavljajo škandalozni spomenik razdora.”

Neonacisti prelepili fasado hrvaškega konzulata v Trstu

Sinoči, nekaj minut pred 23. uro, pa so trije mlajši moški prelepili fasado hrvaškega konzulata na Trgu Goldoni v Trstu s plakati s provokativno vsebino. Na njih je D’Annunziev citat, ki mimoidoče spominja, da ves italijanski narod zahteva priključitev Reke domovini, poroča Primorski dnevnik. Na plakatu je podpisano neonacistično gibanje, nastalo v drugi polovici osemdesetih let z rasističnim in antisemitskim predznakom, VFS, Veneto Fronte Skinheads. Sporočilo o svoji akciji so objavili tudi na svoji spletni strani. Plakate so sicer v jutranjih urah odstranili.

Pred Guvernerjevo palačo na Reki razobesili staro italijansko zastavo

Pestro pa je tudi na Reki. Neznanci so včeraj pred Guvernerjevo palačo, kjer je bil nastanjen D’Annunzio med okupacijo Reke, razobesili zastavo Kraljevine Italije, aktualna italijanska zastava je bila razobešena deloma na tleh, deloma na ograji. Ob 6.45 so reški policisti danes prejeli prvo informacijo in nato ob prihodu umaknili zastave, poroča Glas Istre in dodaja, da so policisti našli še nekaj propagandnih letakov.

Policija je danes zjutraj pred palačo identificirala tudi dva italijanska državljana, stara 19 in 20 let, ki sta imela pri sebi dve manjši zastavi italijanske kraljevine. Dvojico so kaznovali v skladu s hrvaškim zakonom o kršenju javnega reda in miru.

Gabriele D’Annunzio je sicer zelo kontroverzna in paradoksalna osebnost ter ga ne gre enoznačno enačiti z italijanskim fašizmom, ali, kot je zapisala britanska zgodovinarka Lucy Hughes Hallett, ki je napisala večkrat nagrajeno biografijo o “vateju”, “Čeprav d'Annunzio ni bil fašist, pa je bil fašizem vsekakor d'annunzijevski. Črne srajce, pozdrav z iztegnjeno roko, pesmi in bojni klici, slavljenje moškosti, mladosti in patrie in žrtvene daritve, vse to je Reka videla že tri leta pred Mussolinijevim pohodom na Rim.” D'Annunzio je fašističnega vodjo videl le kot vulgarnega plagiatorja lastnih dognanj in strahopetneža. Fašizma, še posebej na začetku, ni nikoli jasno podprl, vsa njegova javna sporočila so bila zelo dvoumna, a dejansko je z reškim prevratom destabiliziral tedanjo italijansko politiko in s tem omogočil vzpon fašizma v Italiji. Preziral je tudi Adolfa Hitlerja, ki je bil fasciniran nad fašistično ikonografijo. Še proti koncu svojega življenja - leta 1934 - je pisal Mussoliniju, naj se ne sreča osebno s Hitlerjem ter da je nemška različica fašizma pogubna.

Več o D'Annunziu preberite: Ko se mu je zgodil največji plagiat, se je umaknil v osamo


Najbolj brano