Pokrajine da, toda kakšne?
V minulih dneh so v Novi Gorici za skupno mizo sedli župani in podžupani trinajstih občin iz Posočja, Idrijsko-Cerkljanskega, Vipavske doline in območja nekdanje Občine Nova Gorica. Pogovarjali so se o najnovejših predlogih za pokrajinsko razdelitev Slovenije.
Klemen Miklavič Foto: Leo Caharija
NOVA GORICA Novogoriški župan Klemen Miklavič, ki od nedavnega predseduje Razvojnemu svetu Severnoprimorske regije, je župane ob novogoriškem občinskem prazniku povabil na delovno večerjo z namenom, da pregledajo dosedanje sodelovanje in ugotovijo skupne izzive za prihodnost. Ugotovili so, da v pokrajini vidijo novo priložnost. Enajst županov in podžupanov od trinajstih je izmenjalo stališča o oblikovanju nove Goriške pokrajine s sedežem v Novi Gorici, sedežem pokrajinskega sveta v Ajdovščini in sedežem sveta občin v Idriji, kot je to predlagala strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika.
“Naravna” regija?
“Izrazili smo svoja mnenja, iskali skupne točke, pregledali smo vse, kar že počnemo skupaj in tega je veliko, imamo tudi nekaj skupnih institucij. In ugotovili smo, da imamo skupno identiteto, da smo neka naravna regija in da imamo veliko potenciala, da pripravilo še več projektov, kot jih imamo skupnih že zdaj,” je povedal novogoriški župan.
Klemen Miklavič župan Nove Gorice
“Smo med štirimi državami v Evropi, kjer največji delež denarja dobi prestolnica.”
Župane je ob nastajanju pokrajin skrbelo predvsem, da se bo zaradi ustanovitve pokrajin podražil državni aparat, vendar upajo, da se to ne bo zgodilo. “Vsekakor pa si želimo večje decentralizacije in delitve proračunskega denarja. Zaenkrat smo med štirimi državami v Evropi, kjer največji delež denarja dobi prestolnica. Želimo si, da bi bilo tega nekaj tudi za našo pokrajino, za naše kraje, za naše skupne razvojne projekte,” je poudaril Miklavič. Na srečanju so župani potrdili, da vidijo občine v eni, skupni pokrajini: “In da to pokrajino vidimo tudi s projektnim vplivom preko meje.” Župani ugotavljajo, da imajo skupne cilje in projekte, želijo pa si še novih projektov.
Tolminski župan Uroš Brežan ocenjuje, da je gotovo koristno, da se tema regionalizacije ponovno odpira: “Ta razmislek je za Slovenijo pomemben predvsem zato, ker je naša država v fiskalnem smislu ena najbolj centraliziranih v Evropi. Zato je smiselna usmeritev, da se nekatere odločitve približa ljudem. Pokrajine bi kot instrument decentralizacije to omogočile.” Kot pravi, je bil v preteklosti zagovornik večjih pokrajin in enotne Primorske: “Take pokrajine bi imele večjo moč nasproti državi in bi bile bolj kredibilen partner pri tkanju čezmejnih partnerstev. Kljub temu bi tudi manjše regije z jasno določenimi pristojnostmi, ki se ne podvajajo z državnimi in občinskimi, ter z ustreznim financiranjem z razvojnega vidika pomenile pozitivno spremembo sedanje ureditve.”
Uroš Brežan župan Tolmina
“Tudi manjše regije bi bile z razvojnega vidika pozitivna sprememba sedanje ureditve.”
Spet začenjamo pri strehi?
Brežan ugotavlja, da trenutni predlog predvideva tri regijske inštitucije, ki pa se Tolminu in Zgornjemu Posočju izognejo: “S tem ne moremo biti zadovoljni. Prepričan pa sem, da bi se kljub temu v okviru regije lahko dogovorili, da bi določene regijske službe bile locirane pri nas.”
Pokrajinam je naklonjen tudi ajdovski župan Tadej Beočanin, ki pa se sprašuje, ali je vrstni red odločanja najboljši. “Generalno gledano si pokrajin zagotovo želimo, saj bodo prinesle veliko dobrega za ljudi. Osebno si želim, da bi do oblikovanja pokrajin prišlo čim prej. Po drugi strani pa prepoznavam največjo težavo v tem, da smo se tega lotili na napačnem koncu. Pogovarjamo se namreč, kje bodo sedeži, katere občine bodo kje, namesto da bi se najprej poenotili glede nalog, financiranja in pristojnosti regij. Tako bi lažje določili tako geografske značilnosti regij kot tudi sedežev pokrajinskega sveta.”
Tadej Beočanin župan Ajdovščine
“Pogovarjamo se, kje bodo sedeži regij, namesto, da bi se najprej poenotili glede pristojnosti.”