Sivka počasi jemlje slovo

Sivka v poletnem času nekoč zapuščena polja na Krasu obarva v prijetno modrovijoličasto barvo. Iz nje pridelujejo različne proizvode, od kozmetičnih izdelkov do turističnih spominkov. Polja sivke ne privlačijo le čebel, čmrljev in metuljev, temveč tudi številne obiskovalce in sprehajalce po Krasu, prijetni prizori pa so prava poslastica tudi za fotografski objektiv. Večino polj so sicer že poželi, zato se bodo iskalci tovrstnih prizorov morali na Kras vrniti prihodnje leto.

Mineva dobrih deset let, odkar so na Krasu zasadili prve večje nasade sivke. Če so nekateri sprva z nezaupanjem gledali na pionirje, ki so bili že tedaj prepričani, da vsestransko uporabna rastlina sodi na Kras, danes teh dvomov ni več.

Zdaj skorajda ni več domačije, ki ne bi imela na vrtu posajenih nekaj grmov te blagodejne in dišeče rastline, prijetne vijoličaste barve. Mnogi posušene cvetove shranjujejo v vrečke iz blaga in jih nato uporabljajo za odganjanje moljev iz omar, bolj pogumni pa sivko uporabljajo tudi v kulinariki, za čaje in sirupe.

Vsestranskost rastline pa dokazujejo večji pridelovalci, ki iz sivke izdelujejo mila, čistila, različne kozmetične izdelke, protokolarna darila, turistične spominke in še bi lahko naštevali. Najlepši prizor pa so gotovo večja cvetoča polja sivke. Na Ivanjem Gradu so tudi letos konec junija priredili že tradicionalni Festival sivke, ki velja za največje srečanje vseh ljubiteljev sivke, na katerem obiskovalci spoznavajo različne načine uporabe in predelave, lahko se udeležijo delavnic, a za mnoge je dovolj že sprehod po modro vijoličastih poljih, na katerih si lahko naberejo šopek sivke. Tam se je mudil tudi naš fotograf, ki je v objektiv ujel prizore, ki jih bi še pred leti povezovali zgolj s francosko Provanso.

Danes ni več tako. Sivka je oživela marsikatero prej zapuščeno kraško njivo in polepšala mnoga kraška dvorišča in vrtove, zato zdaj ni več vprašanje, ali ta rastlina na Kras sodi, ampak, zakaj je tu ni bilo že prej.


Najbolj brano