Krhko ravnovesje interesov

V Sloveniji je uzakonjeno, da obvezne gospodarske javne službe, med katere spada tudi ravnanje z odpadki, lahko izvajajo le javna podjetja, režijski obrati občin ali podjetja, bodisi javna bodisi zasebna, ki od občine ali več občin pridobijo koncesijo. Na Goriškem je na tem področju nenavadna situacija: za ravnanje z odpadki skrbi podjetje Komunala Nova Gorica, v katerem imajo skoraj na polovico razdeljene deleže občine na eni in zasebnik na drugi strani. Pa pustimo ob strani, da ima le novogoriška sklenjeno koncesijsko pogodbo, ostale, za katere Komunala izvaja dejavnost ravnanja z odpadki, pa bi morale to področje urediti. Bistveno je, da je v primerih mešanega lastništva vedno precej težko iskati ravnovesje med javnim interesom, ki ga oziroma naj bi ga zasledovale občine, in zasebnim interesom, v prvi vrsti dobičkom, ki je, popolnoma razumljivo, cilj zasebnih lastnikov.

Ta dva vidika sta se v Komunali Nova Gorica od nekdaj prepletala, zato tudi ne preseneča težnja nekaterih občin, te sicer že imajo večino glasovalnih pravic, da bi odkupile delež zasebnikov in bi postala Komunala klasično javno podjetje. Vstop družbe RP, ki je z nakupom deleža Salonita postala največji posamični, čeprav ne večinski lastnik, pa je že tako krhko ravnovesje med javnim in zasebnim postavil pred še večje dileme. Predvsem zaradi špekulacij, kdo naj bi stal za podjetjem, ki si, vsaj po javno dostopnih podatkih, samo ne bi moglo privoščiti nakupa deleža Salonita. In seveda zaradi domnev o poslovnih povezavah z razvpitim Sergejem Racmanom.

Zaradi nejasnosti glede ozadja zasebnega lastnika je previdnost občine razumljiva. Kjer ni zaupanja, je sobivanje zelo težko.

Pooblaščenec družbe RP Davorin Vidmar sicer zatrjuje, da niso špekulanti in da imajo resne namene. In predlaga obujanje projekta odlagališča odpadkov in gradnjo stanovanjsko-poslovnega kompleksa na območju sedeža Komunale. Smeti in gradnja v bližini središča mesta, torej, področji, ki trenutno veljata za zelo donosni. Če je manj verjetno, da bi mestna občina pristala na projekt odlagališča, pa je urejanje degradiranega vzhodnega dela širšega centra mesta že bliže njenim razvojnim ciljem. A prav zaradi nejasnosti glede ozadja zasebnega lastnika je previdnost mestne občine razumljiva. Kjer ni zaupanja, je sobivanje zelo težko. Stranska škoda je ne nazadnje lahko prav javni interes.


Preberite še


Najbolj brano